Slovenija ima po svetu 56 diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP), na katerih deluje 22 ekonomskih svetovalcev, tokratnega posveta pa se udeležuje 48 vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov. Z gostujočimi panelisti, resornimi ministri, predstavniki gospodarskih združenj in podjetij bodo razpravljali o učinkovitejšem sodelovanju in možnostih, ki jih ponuja slovenska diplomatska mreža v tujini. Posvet je namenjen tudi usmeritvam slovenskim diplomatom.

»Gospodarska diplomacija nastaja in se izvaja v sozvočju s podjetji in gospodarskimi združenji. Zgolj koordiniran pristop lahko privede do konkretnih rezultatov ter le z rednim in neposrednim stikom s predstavniki podjetij in krovnih gospodarskih združenj lahko zunanje ministrstvo s svojo diplomatsko mrežo v tujini zbere vse pobude, želje in predloge za krepitev internacionalizacije poslovanja, podporo investicijskim aktivnostim ter ponuja pomoč pri reševanju poslovnih težav podjetij v tujini,« poudarjajo na ministrstvu za zunanje zadeve.

Neposredno do ekonomskega svetovalca

Gospodarska diplomacija je odgovorna za izvajanje storitev, ki so povezane s pospeševanjem izvoza, organizacijo in sodelovanjem na poslovnih srečanjih (poslovnih delegacij), sejemskih in drugih predstavitvah, seminarjih in konferencah ter drugih promocijskih dogodkih, informacije o poslovnih priložnostih, mednarodnih razpisih, panogah, sejmih, zbirajo in posredujejo poslovne informacije ter opozarjajo na poslovne priložnosti. Podjetja se lahko pred vstopom na nov trg obračajo neposredno na veleposlanike in ekonomske svetovalce. Sicer pa poleg neposredne podpore podjetjem DKP med drugim zagotavljajo še pregled in analizo makroekonomskega stanja v državah akreditacije, koordinacijo institucionalnega bilateralnega gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in državami akreditacije ter koordinacijo gospodarskih aktivnosti, povezanih z EU in mednarodnimi organizacijami.

»Nekaj prošenj, ki jih podjetja pri prodiranju na nove trge usmerjajo na veleposlaništva in konzulate, gre tudi čez mejo možnega. Gospodarska diplomacija deluje neizključujoče in vseobsegajoče pri podpori in reševanju težav podjetij, ne more pa izvajati aktivnosti, ki pritičejo osnovnemu delovanju podjetij,« poudarjajo na MZZ.

Sredino srečanje bo torej dobra priložnost, da slovenski veleposlaniki neposredno spoznajo najboljša najhitreje rastoča slovenska podjetja, ki vsa delujejo globalno, ter da podjetja prepoznajo storitve, ki jim jih gospodarska diplomacija lahko ponudi pri vstopanju na tuje trge. Dosedanje izkušnje gazel z gospodarsko diplomacijo so zelo različne. »Naloga slovenske države je, da ustvari stabilno gospodarsko okolje za poslovanje gospodarstva, pri čemer lahko diplomacija s svojim vplivom izdatno usmeri ukrepanje naše države na tem področju. V mislih imamo namreč nenehne ideje slovenske vlade po dodatnih obdavčitvah gospodarstva na eni strani, pretirano obdavčitev delovne sile, ki je ena najvišjih v Evropi ter zapletene birokratske postopke pri pridobivanju dovoljenj ali dokumentacije na drugi. Prav tako lahko diplomacija odigra vidno vlogo pri prenosu dobrih praks med državami, saj lahko na evropskem trgu srečamo veliko dobrih primerov sistemskega oživljanja gospodarstva in tujih investicij preko davčne politike (na primer davčne počitnice) ali primere oživljenja na primer gradbeništva prek javnih programov in programov črpanja evropskih sredstev v kombinaciji z ugodnimi državnimi krediti,« med drugim komentira Tomaž Lanišek, direktor Knauf Insulation, zlate gazele 2013.

Sicer pa so gazele potrebo po hitri pomoči oziroma nasvetih ekonomskih svetovalcev oziroma gospodarske diplomacije izražale predvsem pred meseci s sprejetjem ukrepov EU proti Rusiji. Ena od gazel ima naročilo za opremo, ki po sami specifikaciji sicer ni predmet prepovedi izvoza, je pa namenjena strankam, ki so lahko sporne. Te namreč delajo za vojaško ali civilno industrijo. Za takšne stranke podjetje izvoznik potrebuje izjavo o končnem uporabniku. Te izjave še lahko pridobijo, ko pa imajo izjavo, morajo poprositi državo za dovoljenje za izvoz. Gre za obrazec, ki jim ga mora izstaviti ministrstvo za gospodarstvo. Dovoljenje jim lahko izdajo ali pa tudi ne. V podjetju pa se bojijo, da bodo raje zavrnili prošnjo, kot pa prevzeli odgovornost. Zato predlagajo, da bi zunanje ministrstvo oziroma diplomacija preverila uporabnika, ugotovila vpliv dobave na sankcije in predlagala izdajo dovoljenja.

Na pomoč pri vstopu na ruski trg opozarja tudi družinska gazela, ki deluje na področju orodjarstva. »Borimo se za vstop na ruski trg, kjer pa informacij, kako in kdaj vstopiti tja, ni. Že pri rusko-ukrajinski krizi je gospodarska diplomacija popolnoma zatajila, saj si nismo znali izboriti položaja, ki bi nam gospodarsko koristil. Nam je tako padel v vodo posel, vreden okoli 10,5 milijona na letni ravni, zavarovanje zanj bi dale ruske državne banke in zavarovalnica, ki skrbi tudi za zavarovanje General Motors. Posel bi po tedanjih ocenah trajal sedem let in bi se še povečeval.«

Konkretno in učinkoviteje

Predvsem pa gazele želijo, da bi slovenska gospodarska diplomacija skrbela za boljšo prepoznavnost slovenskega gospodarstva in zagotavljala priložnosti za širjenje sodelovanja s tujimi partnerji s pozornim spremljanjem novih projektov. Želijo si, da bi bila gospodarska diplomacija konkretnejša, jasnejša in učinkovitejša, bolj bi se morala približati realnemu sektorju in njegovim potrebam.

Tako na primer gazele, ki delujejo na področju gradbeništva in turizma, predlagajo, da jim ekonomski svetovalci posredujejo informacije o gradnji hotelov/poslovnih objektov v zgodnji fazi, v fazi projektiranja, jim zagotavljajo pomoč pri iskanju morebitnih poslovnih partnerjev za projekte z na primer seznamom podjetij, ki ustrezajo profilu poslovnih partnerjev, kot so na primer projektantske hiše, gradbena podjetja, elektroinštalaterska podjetja, pomagajo pri analizi trga in promociji.