Brgleza veseli, da slovesnost v spomin na sicer žalosten konec Pohorskega bataljona uspe na Osankarico vsako leto privabiti tako veliko število ljudi. Še posebej ker skoraj sedem desetletij po vojni med Slovenci še vedno obstaja trdno zavedanje, da je za njihovo prihodnost treba ohranjati tudi spomin na preteklost in tedanje dogajanje, saj sta svoboda in mir daleč od gotovega in stalnega.
Izgubili zalet in navdih za nove skupne cilje
Predsednik državnega zbora je ob tem spomnil, da smo pred dobrim tednom praznovali dan samostojnosti in enotnosti, in dodal, da v osrčju slovenskega narodnoosvobodilnega boja ni potekala le borba za preživetje naroda in neprecenljivo svobodo, ampak je počasi v njem vzklil tudi začetek naše državnosti, ki smo ga leta 1991 zaokrožili z razglasitvijo samostojne in neodvisne Slovenije.
Brglez je poudaril, da danes živimo v miru in kljub krizi tudi v relativnem blagostanju, v letih samostojnosti pa smo dosegli marsikaj, s čimer se lahko pohvalimo, a hkrati izgubili zalet, odločenost, voljo in navdih za nove skupne cilje.
Ne vemo, kako naprej
»Po vseh teh izjemnih zgodovinskih dogodkih in dosežkih, ne vemo več natanko, kako naprej. Lahko celo rečemo, da se danes z vidika vojnega časa pred sedemdesetimi leti ukvarjamo z nepomembnimi podrobnostmi,« je dejal Brglez, ki meni, da nas med drugim tepe predvsem dejstvo, da skušamo marsikdaj iskati najlažje in ne nujno najboljše rešitve.
A trdo delo, trud, požrtvovalnost za skupno dobro, tovarištvo in solidarnost, vrednote, ki so bile nekoč vezivo med Slovenci, so po njegovem danes na hudi preizkušnji. Kot je dejal, bi želel, da bi bili v sedanjih težkih časih bolj enotni, da bi se zgledovali po univerzalnih vrednotah bratske pomoči, solidarnosti in strpnosti, vrednotah, ki so gnale in povezovale tudi borce Pohorskega bataljona.
Žrtve, iz katerih je vzklila svoboda, ne smejo biti nikoli pozabljene
»Upam torej, da smo tudi mi sposobni pokončno, pogumno in dosledno zoperstaviti se predsodkom, ideološkim delitvam in najrazličnejšim oblikam nestrpnosti, ki jih zaostrene gospodarske razmere le še podžigajo,« je še dodal Brglez, ki je menil, da tudi zato žrtve, iz katerih je vzklila naša svoboda, ne smejo biti nikoli pozabljene.
Današnje slovesnosti so se poleg okoli tisoč ostalih pohodnikov udeležili še nekateri visoki predstavniki slovenskega političnega življenja, med njimi predsednik republike Borut Pahor, ministri, poslanci in državni svetniki, predstavniki Slovenske vojske in policije ter predstavniki Zveze združenj borcev in župani okoliških občin.
Pobili so jih nemški vojaki
Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je enota štela 90 borcev, poveljeval pa ji je Rudolf Mede. Pohorski bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor.
Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je življenje izgubilo 69 borcev Pohorskega bataljona. Padli borci so bili odpeljani v avstrijski Gradec, kjer so še danes pokopani na tamkajšnjem pokopališču.