Ni bilo skupnega treninga pod vodstvom trenerjev, ampak je vsak počel tisto, kar mu ustreza. Migal sem toliko, da sem se preznojil. Ker sem malo treniral, sem temu prilagodil tudi prehrano. Za zajtrk sem pojedel jogurt in sadje, kosilo sem izpustil, saj do njega ni bilo športnih aktivnosti, zato ga nisem potreboval.
Kakšna je prehrana na dan tekme?Na turneji so tekme ob uri za kosilo. Tisti, ki so doma, pojedo kosilo in gledajo tekmo, skakalci pa se znajdemo vsak po svoje. Zajtrk je običajno edini obrok, ki ga zaužiješ pred tekmo. Ko pridem na skakalnico, pojem čokolado ali energijski gel, saj ti majhna količina da veliko energije.
Ali dajete velik poudarek prehrani?Ne. Vse je avtomatizem. Imam določen ritem, glava je na to navajena, zato vem, koliko moram pojesti glede na to, koliko bom pokuril. Na tekmo ne moreš iti s polnim želodcem.
Ali trpite, ker morate paziti na prehrano?Ne. Če bi trpel, ne bi užival v skokih.
Kakšno je vaše trenutno počutje na lestvici od ena do deset?Kaj pomeni deset? Recimo osem.
Ste kandidat za skupno zmago. Kako na vas gleda konkurenca?Ne vem, ker s tekmeci nimam veliko stikov. Več ko me sprašujete o tem, večji je pritisk. S skupno uvrstitvijo se ukvarjam le po tekmi, ko pogledam izide. Veliko obeta, a smo šele na polovici. Ko pride tekma, ni prostora za računanje, ampak me zanima le kakovost skoka.
Ali se lahko zgodi, da bi vas Avstrijci na svojih domačih tleh skušali zmesti s kakšnimi triki?Ne. V skokih je športni boj na prvem mestu. Vsak se bo potrudil po najboljših močeh. Sem v svojem svetu, ne ukvarjam se s tem, kaj počnejo drugi okrog mene. Moram ostati zbran in imeti čisto glavo.
Ali iz tega svojega zaprtega sveta črpate svojo psihično trdnost?Morda. Najbolj pomembno je, da se umirim. Po eni seriji ne moreš skakati od veselja, če veš, da te čaka še en skok.
Kako poznate najhujša tekmeca za končno zmago, leto dni mlajšega Krafta in leto dni starejšega Hayboecka?Ne posebej dobro. Hayboeck me je premagal na mladinskem svetovnem prvenstvu v Hinterzartnu, nato sem jaz šel v svetovni pokal, onadva pa sta se prebijala počasi. Lepo je, da so se mi pri vrhu pridružili skakalci, ki so toliko stari kot jaz. Dolgo časa sem bil v preboju proti vrhu edini skakalec, ki je bil rojen po letu 1990.
Kam bi na lestvici pomembnosti dogodkov uvrstili novoletno turnejo?Zame ima z vsakim letom večji pomen. To je desetdnevni maraton, v katerem moraš biti vseskozi zbran, medtem ko je svetovno prvenstvo en dan z eno tekmo. Novoletna turneja je po pomembnosti zelo blizu skupnemu seštevku svetovnega pokala. Ni pomembno, kakšne barve majico nosiš, rumeno za vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala ali modro za vodstvo na turneji, ampak me zanima tehnična kakovost skokov. Moja naloga je osredotočenost na popolne skoke, računalnik pa izračuna, kako dober je bil moj skok.
Kakšni so vaši spomini iz otroštva na turnejo?Ni jih veliko. Spominjam se najvišjih možnih ocen po 20 točk, ki jih je prejemal Loitzl, in zmage Ahonena.
Kako se sploh pripravite na posebnosti skakalnice, ker so zelo različne?Preden skočiš, ni veliko možnosti za pripravo. Občutki in predstave o skakalnicah se menjajo. Po prvem skoku že veš, kakšen mora biti počep in odskok. Idealno je, če se že prvi dan spoprijateljiš s skakalnico.
Na skakalnici v Innsbrucku se dobro znajdete, čeprav je zelo selektivna s strmim naletom in ostrim radiusom.Do lani sem imel tukaj najboljše uvrstitve na turneji, zato bom moral biti še bolj pozoren, da se ne bom predal lagodju, da skakalnico poznam, in ne bo šlo po željah. Profil je takšen, da na odskočni mizi ne sme biti nobene napake, saj je najmanjša na turneji, zato so tudi razlike najmanjše.
Ste že naredili najboljši skok sezone?Upam, da še ne. V športu gre za razvoj. Sezona ni še niti na polovici, zato je še veliko časa in prostora za izboljšave.
Ali tudi v sebi čutite, da je vaša pripravljenost zelo dobra?Da. Skoki so na visoki ravni, hitro se prilagodim na skakalnico, hitro odpravljam napake, vem, kakšen mora biti trening, če nekaj ne deluje.
Značilnost letošnje sezone so izjemno majhne razlike.V profesionalnem športu so razlike vedno majhne, saj je veliko ekip in reprezentanc, ki ogromno vlagajo in delajo. Zato ni junaka, ki bi že na začetku sezone nabral takšno zalogo prednosti, ki bi bila neulovljiva. Vseskozi prihaja do sprememb in drugim vliva upanje, da se lahko zavihtijo na vrh.
