Manj kot tri mesece po bridkem koncu Športnega centra (ŠC) Pohorje, kar bo državnim bankam prizadejalo visoke izgube, prihajajo na dan informacije o vprašljivih potezah Nove KBM pri propadlem poskusu njegove sanacije.
V drugi največji slovenski banki pod vodstvom Aleša Hauca so se lotili reševanja močno zadolžene žičničarsko-turistične družbe pred stečajem, čeprav so jih interne službe še pravočasno opozorile na visoko tveganost tega početja, razkrivajo dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika. Tako so bili Hauc in njegovi najtesnejši sodelavci oktobra 2012 podrobno seznanjeni s tveganji in napakami načrta sanacije ŠC Pohorje. Kljub temu so bančniki tvegali in mu nedolgo zatem prižgali zeleno luč.
S tem so v NKBM očitno spregledali številna opozorila lastnega sektorja za kreditne analize in ocene naložb. Ta je v prvi vrsti opozarjal na slabo vodenje ŠC Pohorje. Nekdanje vodstvo z Dragom Ratajem na čelu se je namreč v preteklih letih osredotočalo predvsem na nepremičninske projekte in manj na prodajo oziroma trženje že narejenega. Tako so bili prihodki daleč od načrtov, hude težave pa sta poglobili zelena zima in združitev zimskih počitnic. Dodatno je interna služba NKBM izpostavila dejstvo, da je bil denarni tok iz poslovanja (EBITDA), eden glavnih kazalnikov zdravega podjetja, pozitiven izključno zaradi investicijske dejavnosti v ŠC Pohorje.
Hauca so opozarjali, da je na podlagi analize preteklih Ratajevih poslov jasno, zakaj je ŠC Pohorje potreboval dodatna posojila za večmilijonske vložke v gradnjo novih hotelov, apartmajskih hiš in žičnic na Pohorju. Glavni dobavitelj pri teh poslih je bilo namreč podjetje Rikom, ki je v lasti družine Rataj. Tako je med drugim izdelovalo investicijske elaborate, dobavljalo informacijske programe, odigralo vlogo posrednika pri dobavi snežnih topov, žičničarskih naprav... Samo v letu 2011, ko je moral ŠC Pohorje ustaviti investicijsko kolesje, je Rikom s posli zanj, za GTC Kope in RTC Kranjska Gora ustvaril kar okoli 1,5 milijona evrov prometa. Za nameček si je družina Rataj iz Rikoma v kriznem letu 2011 izplačala za 100.000 evrov preteklih dobičkov.
Športni center (ŠC) Pohorje je bil jeseni 2012 tik pred stečajem. Zgrešena politika prejšnjega vodstva z Dragom Ratajem na čelu, dve slabi zimski sezoni in splošna gospodarska kriza so ga pripeljali do roba propada. Samo finančnih obveznosti je bilo za več kot 50 milijonov evrov, dobaviteljem pa so dolgovali še pet milijonov evrov. Pred stečajem sta ga rešila šele glavna upnika, NKBM in NLB. Odobrila sta mu novo posojilo in odlog plačila obstoječih obveznosti. Sledil je njun prevzem lastništva družbe.
Kljub temu je ŠC Pohorje po dveh letih agonije, ki so jo presekali v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), končal v stečaju. Posledice neuspešnega bančnega reševanja so znane. Po eni strani je NKBM, ki smo jo rešili z 870 milijoni evrov davkoplačevalskega denarja, rešila lansko in predlansko zimsko sezono na Pohorju. Po drugi strani je družba tudi po večmilijonskem odpustku in reprogramiranju dolgov poslovala daleč od zadanih načrtov, pridno kopičila izgubo in še povečala obveznosti do dobaviteljev.
Naključno ali ne, interne službe NKBM so upravo pod vodstvom Aleša Hauca opozorile tudi na nerealno postavljene načrte ŠC Pohorje, ki so bili eden glavnih razlogov za stečaj. Tako je vodstvo za lani napovedovalo 25-odstotno rast čistih prihodkov od prodaje, na dobrih 10,9 milijona evrov. Tudi EBITDA, ki bi bil glavni vir za postopno poplačilo dolgov, bi se moral občutno zvišati. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Prihodkov je bilo le za 7,2 milijona evrov, EBITDA pa je dosegal pičlih 37 odstotkov načrtovanega.
Kljub temu so v NKBM skupaj z NLB podprli in potrdili predlagani načrt finančnega prestrukturiranja ŠC Pohorje. Dodatno so za krmilom družbe vse do junija letos pustili Srečka Vilerja, enega od največjih lastnikov ŠC Pohorje, ki mu je Rataj leta 2011 prepustil položaj direktorja. NKBM je imenovala le svojega prokurista. Do dokončne zamenjave vodstva je kljub slabšim poslovnim rezultatom in razlastitvi obstoječih družbenikov prišlo šele po tem, ko so v NKBM prenesli terjatve na DUTB, tam pa so Vilerja zamenjali z Barbaro Vtič Vraničar. Ta je nekaj mesecev kasneje na sodišče vložila predlog za stečaj ŠC Pohorje.
Za odgovorne v NKBM, ki so jeseni 2012 odločali o usodi Športnega centra Pohorje, bi moralo biti pomenljivo tudi opozorilo interne službe banke, da nimajo celotnega vpogleda v pretekle posle in aktualno dogajanje v povezanih podjetjih GTC Kope, RTC Kranjska Gora, Športni center Areh in Rikom, ki jih je obvladoval Rataj z najožjo ekipo. Tik preden je uprava NKBM sprejela odločitev v zadevi ŠC Pohorje, so jo iz njene interne službe obvestili, da še vedno nimajo na voljo dovolj zanesljiva razkritja o poslovanju ŠC Pohorje in drugih podjetij. Ti namreč cenilcem NKBM niso posredovali vseh odgovorov na zastavljena vprašanja, predvsem o medsebojnih poslovnih razmerjih. Tako bi bil potreben skrben pregled finančnega poslovanja in pravni pregled glavnih pogodb, predvsem tistih s področja pridobljenih koncesij in nepovratnih sredstev.
S tem, ko se je NKBM lotila tveganega reševanja močno zadolženega ŠC Pohorje, je na neki način pomagala tudi njegovim vodilnim delavcem. Ti so se namreč prostovoljno odpovedali lastništvu v ŠC Pohorje, ki bi ga v vsakem primeru izgubili. Zato so pred stečajem ali zasegom reševali druga svoja podjetja. Gre za prej omenjene Rikom, GTC Kope, RTC Kranjska Gora in Športni center Areh, ki jih obvladujejo družina Rataj ali njihovi najožji sodelavci, del njihovega premoženja pa predstavlja tudi več apartmajskih hiš v vasi Ribnica na Pohorju. Nekatera od teh podjetij so namreč že pred časom zastavili za bančna posojila ŠC Pohorje.
DUTB je sicer po tem, ko je poslala v stečaj ŠC Pohorje, zahtevala enako še za družinsko podjetje Ratajevih Rikom. Kot smo razkrili, so v Rikomu na povezano podjetje Turi prenesli 378.000 evrov vreden informacijski sistem, ki ga prodajajo slovenskim smučiščem. Zaradi tega so v DUTB zahtevali tudi začasno odredbo na premoženju Rikoma.