V naravi je točno določeno, kdo je lovec in kdo plen. V svetu avtomobilizma pa bi težko rekli, kdo lovi koga. Kupec prodajalca ali obratno, avtomobil voznika ali mogoče voznik avtomobil? Ali pa en avtomobil drugega? Zmešnjava zna biti popolna. V svetu, kjer nič ne bi smelo biti prepuščeno naključjem, so ta včasih lahko zelo dobrodošla. Kot so dobrodošla presenečenja. Volkswagnov polo in Toyotin yaris sta mala avtomobila, ki presenečata. Vsak na svoj način.

Novi polo je tista zimzelena melodija v ciklu narave, ki se nikoli ne izpoje. Iz ene v drugo generacijo ta mali kompaktni avtomobil ponuja ravno tisto, kar večina uporabnikov pričakuje. Na 3,97 metra dolžine je v njem dovolj prostora za udobno vožnjo, pa vendar od voznika ne zahteva preveč. Nasprotno, pomaga mu na vsakem koraku. Čeravno bi se kdo znal pritožiti na prav tako zimzeleno notranjost, ki da je z leti izgubila svoj čar, če ga je sploh kdaj imela, je to stvar, na katero uspešno stavi vedno znova. Biti enostaven, sodoben, a ne preveč drugačen in preveč inovativen. Vozniku dobesedno »sede« v naročje od prvega trenutka dalje in ga razvaja z menjalnikom, položajem za volanom, preglednostjo in še čim. Toyota je na drugi strani z yarisom ubrala malce drugačne note. V njeni naravi je, da želi biti vseeno malce drugačna, bolj nenavadna. Kar ji uspeva, a roko na srce, s svojo drugačnostjo niso povsod zadeli v polno. Če je polo skoraj dolgočasno popoln, je yaris razigrano drugačen, in ne brez napak. V dolžino meri 3,95 metra, torej je tako rekoč enako dolg kot polo, pa vendar je občutek v njem nekoliko bolj utesnjen. Kljub temeljiti prenovi, spremembam spredaj, zadaj in v notranjosti, je polo s svojo bolj konvencionalno zunanjostjo bolj prepoznaven. Mogoče tudi zato, ker je pogosteje gost na naših cestah, ali pa zato, ker je slovenski avtomobilski okus včasih že kar preveč predvidljiv. A pusta zunanjost vseeno ne more odtehtati tistega, kar avtomobil ponuja v vsakdanjem prometu.

Vseeno toyota zdaj deluje bolj domače, živahneje, k čemur pripomore tudi dvobarvna armaturna plošča, očiščena nepotrebne navlake. Tukaj in pri ergonomiji so naredili pri Toyoti velik korak naprej in tveganje se jim je obrestovalo. Pri zunanjosti pa očitno niso hoteli spreminjati preveč, a vseeno daje občutek, da ne more slediti svežemu vetru, ki je zapihal skozi notranjost. Polo je oblikovno še vedno povsem prepoznaven in prav nič revolucionaren, zgolj evolucijska stopnja tistega, kar smo poznali do sedaj. Kar pa ni nič slabega, evolucija je včasih zanesljivejša in varnejša pot napredovanja. Sprotno prilagajanje je nekaj, kar je v naravi prav tako povsem običajno. In kljub glavnemu namenu teh dveh avtomobilov tudi prtljažni litri niso nepomembna ali »mrtva« veja evolucije: 280 litrov je prostornina tistega v polu, v yarisu pa 286, torej sta si tudi tukaj več kot podobna in sorodna. Za vsakdanje manjše zahteve zadostujeta tako eden kot drugi, a kdor želi tudi kaj več, se bo ustavil pri motorju.

Tukaj sta šla vsak svojo evolucijsko pot. Volkswagen stavi na majhnost, podprto s turbopolnilnikom, toyota pa na »klasiko«. In tukaj je klasika vseeno bolj v zaostanku, kot bi pričakovali. Polov motor, znani 1,2-litrski turbobencinski agregat, izpolnjuje normo euro6, zmore 90 konjskih moči (66 kilovatov), kar je dovolj za končno hitrost 184 km/h in pospešek do stotice v 10,8 sekunde. To je mala iskriva živalca, kar postane očitneje, ko se postavi ob bok yarisu. Ta ima nekoliko večji, 1,33-litrski motor, ki zmore na papirju celo več, torej 99 KM (73 kW), v praksi pa se izkaže za bolj lenega ali, bolje rečeno, zaspanega (pospešek do stotice 11,7 sekunde, končna hitrost 174 km/h). O tem nekaj pove tudi največji navor, ki je s 125 Nm manjši od polovega (160 Nm), v praksi pa to pomeni, da ga mora voznik malce bolj priganjati, če ga želi zbuditi. Na koncu seveda pride račun za to, in sicer v litrih bencina, ki jih požene skozi izpušno cev. Če je polo s 5,8 litra na 100 prevoženih kilometrov v mejah normale, je yaris s 7,3 litra na 100 kilometrov krepko nad sprejemljivimi številkami.

Na koncu evolucijske poti pa se znajde tisto, kar kupec pogleda verjetno najprej: cena. Ne glede na to, da sta bila oba avtomobila precej podobno opremljena, od obvezne elektronske podpore vozniku (ABS, ESP...), klimatske naprave, električno pomičnih šip do še česa, je bil testni polo s 14.660 evri za nekaj sto evrov dražji od yarisa, ki stane 14.350 evrov. Nekaj več, a v vsakdanji praksi se to tudi zaradi občutka in zmogljivosti hitro izniči v občutkih, ki jih avtomobil omogoča. To pa je danes v svetu, ki se »žre« med seboj, tudi pomembno.

Več fotografij na www.dnevnik.si