Zelena delovna mesta bodo nastala le, če se bo razvilo zeleno gospodarstvo, so prepričani v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj. Zato so v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta pripravili priporočila najpomembnejšim deležnikom za nadaljnje ukrepe spodbujanja zelenih delovnih mest, vključno z možnostmi financiranja. Namenjena so vzpostavitvi podpornega okolja za zeleno gospodarstvo, širjenju mreže za izmenjavo dobrih praks ter spodbujanju njihovega prenosa.

Ključni dejavniki prehoda v zeleno gospodarstvo so izboljšanje prepoznavnosti koncepta zelenih delovnih mest in priložnosti, ki iz njih izhajajo, zapolnitev razkoraka med ponudbo in povpraševanjem znanj ter spretnosti na trgu dela, razvoj ponudbe zelenih izdelkov in storitev ter povpraševanje po njih. Poleg tega je treba vzpostaviti še spodbuden pravni in fiskalni okvir ter črpanje sredstev iz zasebnih in javnih virov, predvsem iz evropskih skladov in programov, dodajajo v Umanoteri.

Izvajalci projekta Spodbujamo zelena delovna mesta vnovič poudarjajo, da je za izkoristek razvojnih potencialov in priložnosti nujna jasna trajnostna razvojna usmeritev države. »Potencial za zelena delovna mesta je v Sloveniji nedvomno velik, za njegovo uresničitev pa je treba postoriti še marsikaj,« je prepričana Renata Karba, urednica priporočil, oblikovanih na podlagi potreb, ki so jih izrazili udeleženci 24 seminarjev za svetovalce zaposlitve, lokalne skupnosti in podjetja po vsej Sloveniji ter prispevkov strokovnih sodelavcev.

Uresničevanje potenciala zelenih delovnih mest za Slovenijo ni pomembno le zaradi zmanjševanja škodljivih vplivov na okolje, ampak tudi zaradi povečanja konkurenčnosti gospodarstva ter zmanjšanja brezposelnosti, so prepričani v Umanoteri. Pravijo, da bi zelena delovna mesta lahko zapolnila vrzel skoraj 100.000 delovnih mest, ki zeva med trenutno in ciljno 75-odstotno stopnjo zaposlenosti v starostni skupini 20–64 let do leta 2020.

Področja, ki glede na sonaravni trajnostni kapital Slovenije obetajo največ, so po ocenah Umanotere ekološko kmetijstvo, gozdno-lesna veriga, ravnanje z odpadki, učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije in trajnostni turizem. Za vsa ta področja dajejo splošna priporočila, ki jim sledijo tudi predlogi ukrepov za specifična področja ustvarjanja zelenih delovnih mest.

Kot pojasnjujejo v Umanoteri, so priporočila namenjena najpomembnejšim deležnikom spodbujanja zelenih delovnih mest od državne do lokalne ravni, institucijam na področju zaposlovanja, razvoja kadrov in štipendiranja, raziskav, razvoja in izobraževanja ter gospodarstvu, ki mora delovna mesta ustvariti.

Dokument s priporočili za nadaljnje ukrepe je zadnji od rezultatov projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, ki je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med evropsko komisijo, slovensko vlado in evropskim parlamentom, izvaja pa ga Umanotera.

V okviru projekta je Umanotera izvedla in objavila še analizo stanja ter potencialov zelenih delovnih mest in spletni katalog dobrih praks, izvedla pa tudi dve nacionalni konferenci. Priporočila so objavljena na spletnem mestu zelenadelovnamesta.si.