Z zaskrbljenostjo pričakujejo pomlad

Čebelarji se sprašujejo, ali bo letošnja zima hladna, dolgotrajna, ali bo snega veliko, kako bodo čebele prezimile, ali bodo imele dovolj hrane, koliko dni bo ugodnih za čistilni izlet čebel ... Ker na takšna in podobna vprašanja ni mogoče odgovoriti, z zaskrbljenostjo pričakujejo pomlad, je za STA povedal Vlado Auguštin iz Čebelarske zveze Slovenije (ČZS).

Čebelje družine zdaj vstopajo v zadnje obdobje svojega razvoja - v obdobje mirovanja. To se začne konec oktobra, ko družine ostanejo brez zalege, traja pa do januarja, ko matica zaleže prva jajčeca. Za to obdobje je značilna popolna odsotnost zalege, zmanjšanje življenjskih funkcij čebel in s tem porabe hrane na minimum ter nadaljnje zmanjševanje števila čebel v družini.

Obnašanje čebel v tem obdobju je odvisno predvsem od temperature v okolici. Ko se ta v naravi spusti pod deset stopinj Celzija, čebele nagonsko prenehajo letati in se z žrel umaknejo v notranjost panja. Tam se stisnejo v zimsko gručo, ko vreme to omogoča, pa izletijo na čistilni izlet, pojasnjuje Auguštin.

Najbolj neugodno obdobje

To obdobje je zaradi mraza, snega, oddaljenosti hrane od zimske gruče, vlage, močnih vetrov, škodljivcev in sovražnikov za čebeljo družino najbolj neugodno. Poglavitni pogoji za uspešno prezimovanje čebelje družine so njena optimalna številčna moč, zadostna količina kakovostne hrane in njeno dobro zdravstveno stanje.

Sedanje neobičajno toplo vreme za čebele ni najboljše. Nekaj dni toplega vremena jim sicer ne škoduje, če pa je toplo obdobje daljše, pa je lahko to za čebelje družine usodno. Matice začnejo ob pretopli zimi prehitro zalegati, porabijo pa tudi preveč hrane.

Če kasneje pride do ohladitve, morajo čebele zapustiti zalego in tako lahko pride do izbruha bolezni. Pretopla zima ima veliko več negativnih posledic kot dobrih, opozarja Auguštin.

Čebeljim družinam med prezimovanjem zagotoviti popoln mir

Čebelarjem svetuje, naj čebeljim družinam med prezimovanjem zagotovijo popoln mir. Požagati morajo vse veje, ki bi lahko ob vetru udarjale po panjih, ter postaviti strašila in pasti, ki bodo od panjev odvračala ptice in glodavce. Skrbijo naj za to, da v panjih ne bo prepiha, da bodo postavljeni na suhem in da v čebelnjaku ali zunaj njega ne bo motečih dejavnikov, ki bi preprečevali mirno prezimovanje čebeljih družin.

Čebelarji so zaradi slabega vremena letos pridelali le okoli 470 ton medu, medtem ko povprečna pridelava medu za Slovenijo znaša 2000 ton na leto. Koliko medu čebelarji še imajo in koliko je takšnih, ki so že ostali brez medu, je težko povedati, informacije s terena pa kažejo, da imajo med le še redki čebelarji, predvsem večji, je za STA povedala svetovalka za ekonomiko pri javni svetovalni službi v čebelarstvu, ki deluje v okviru ČZS, Tanja Magdič.