Tik pred sprejetjem sporne zakonodaje je namreč v elektronskem pismu nemškemu ministru za promet Alexandru Dobrindtu v suhoparnem uradniškem jeziku nanizala razloge, zakaj v evropski komisiji predlog zakona o uvedbi vinjet dojemajo kot diskriminatoren. Graja v največjem evropskem gospodarstvu ni naletela na razumevanje. Enkrat za spremembo je bila namreč Nemčija tista, ki se je znašla v navzkrižnem ognju bruseljskih institucij zaradi neupoštevanja evropske zakonodaje. Ko Angela Merkel, Sigmar Gabriel in Wolfgang Schäuble udrihajo čez francoske ali italijanske javne finance in strumno naštevajo nujnost izpolnjevanja danih javnofinančnih obvez držav članic, imajo evropsko zakonodajo, ki da mora veljati za vse, v malem prstu. Pri vinjetni neenakopravnosti pa ta preprosto izpuhti.

Komisarko Bulčevo so kritizirali, da ne pozna predlagane zakonodaje. Tudi opozorila predsednika komisije Junckerja so v Berlinu naletela na gluha ušesa. Vlada je preprosto sprejela zakonodajo, s katero uvaja tudi precej drago desetdnevno vinjeto za deset evrov, ki je še drugi kamen spotike za evropsko zakonodajo. Takšna brezbrižnost Berlina terja odločen odgovor Bruslja. Pri odzivu evropske komisije na nemško vinjetno politiko se bo vnovič pokazalo, ali evropska pravila v enaki meri veljajo tako za majhne kot za velike države.

Slovenija dobro ve, da iz evropske komisije, ko je govor o prometni politiki, ne gre briti norcev. Enaka lekcija bi morala doleteti Nemčijo. Ko je naša država pred petimi leti uvajala vinjetni sistem, je komisar za promet Antonio Tajani ostro prijel Slovenijo zaradi previsoko postavljene cene tedenske vinjete. Takrat so bili v ozadju bruseljskih pritiskov jasni interesi Italije, natančneje italijanskih turistov, katerim so želeli prihraniti plačilo dveh vinjet za vožnjo skozi Slovenijo.

V primeru Nemčije je vprašanje višine cene tedenskih vinjet zgolj sekundarnega pomena, čeprav jim močno nasprotujeta nemški sosedi Avstrija in Nizozemska. Precej pomembneje je namreč, ali bo evropska komisija klonila pred nemško argumentacijo, da njihov vinjetni sistem ni diskriminatoren, ker olajšavo za lastne državljane uveljavljajo skozi davek na motorna vozila, kamor evropska komisija nima pravice posegati. Urejanje davčnih politik je namreč za zdaj v suvereni pristojnosti držav. Obvoz neenakopravnega vinjetnega odnosa Nemčije do tujcev skozi davčno politiko diši po reprizi afere Luxleaks. Tako kot Nemčija se je tudi Luksemburg branil, da v svoji nemoralnosti ne počne ničesar prepovedanega. Velikega vojvodstva zaradi tega ne bodo videli na zatožni klopi evropskega sodišča v Luksemburgu. Vsaj Nemčija bi se tam zaradi kršenja načel evropske enakopravnosti s svojim vinjetnim sistemom morala znajti.