Kljub temu da si ves prosti čas prebil v kemijskem laboratoriju, si se odločil za študij fizike. Kemijo si imel zelo rad, a si v njej pogrešal matematično formaliziran zapis dogajanj, izvedbo eksperimentov na modelih in dokončno potrditev modela. Bil si izvrsten študent fizike. Diplomiral (1988), magistriral (1991) in doktoriral (1994) si na Fakulteti za matematiko in fiziko, na oddelku za fiziko pod mentorstvom prof. Petra Prelovška. Za diplomsko delo si leta 1988 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Disertacijo si pripravljal na Inštitutu za fiziko trdnega stanja Max-Plancka in se izkazal do te mere, da nas je že resno skrbelo, da se sploh ne boš vrnil domov, saj so vabila, da ostaneš v Stuttgartu in od drugod, kar deževala. Uveljavil si se kot briljanten raziskovalec in res kvalitetne publikacije so postale stalnica pri tvojem raziskovalnem delu. Po doktoratu si se ob delu v Stuttgartu izpopolnjeval na Univerzi Cornell in v Los Alamos National Laboratories. Po bibliometričnih podatkih imaš Hirschev indeks 34 in več kot 4000 citatov (brez samocitatov). To je dosežek, ki je na področju vede o materialih vrhunski po svetovnih merilih. Bil si vabljeni plenarni predavatelj po vsem svetu in tvoja predavanja so vedno vzbujala posebno zanimanje zaradi številnih novih idej.
V začetku osemdesetih let se je naša skupina s fakultete preselila na Kemijski inštitut. Tu smo dobili bistveno boljše pogoje za delo in v začetku devetdesetih let ustanovili Laboratorij za elektrokemijo materialov. To je bila takrat najbolj interdisciplinarna skupina na inštitutu. Leta 2000 te je Kemijski inštitut povabil, da prevzameš vodenje tega laboratorija. Po petih letih dela v tujini si se vrnil domov in prevzel odgovorno nalogo: v Sloveniji postaviti vrhunsko raziskovalno skupino za raziskave kemijskih izvorov električne energije (baterij in akumulatorjev po domače). Izkazal si se kot vodja, ki je znal spodbujati delo v skupini. A bil si tudi neizprosen, ko je šlo za kakovost. Tu ni bilo nikakršnih popuščanj in zahteve so bile postavljene daleč nad povprečnimi.
Nikoli ne bom pozabil, s kakšnim zanosom in ponosom si mi leta 2004 prišel povedat, da ste razvili nov material za katodo v Li akumulatorjih (litij železo fosfat), ki je bil veliko stabilnejši, imel je boljši izkoristek od poznanih in se ga je dalo zelo hitro polniti. Z Berkeleyja so vas zaprosili za vzorec, da bi ga primerjali z materiali z različnih inštitucij vsega sveta. Rezultat je pokazal, da je material, izdelan v Sloveniji, najboljši. Pripravili ste boljši material kot slavni MIT.
Za vrhunske raziskovalne rezultate dela si leta 2007 prejel Zoisovo priznanje. Laboratorij je postal član elitne evropske mreže Alistore, pridobil vrsto evropskih projektov in posledično vrhunsko opremo, potrebno za resno raziskovalno delo.
Nikoli se nisi prav sprijaznil s tem, da bi preveč časa porabil za administrativno delo. Zato nas je presenetilo, ko si se prijavil na razpis za direktorja Kemijskega inštituta in seveda bil izbran z odobravanjem. Ko si postal direktor, je duh Max-Plancka zavel po celotnem inštitutu. Uspeh se je vrstil za uspehom. Inštitut je dobil tri centre odličnosti, število publikacij se je močno povečalo in danes je Kemijski inštitut med najvidnejšimi slovenskimi raziskovalnimi organizacijami in uveljavljen v svetu.
Ko si postal direktor, smo odkrili, da imaš še eno dobro lastnost, ki je prej nismo poznali. Znal si prenašati znanje v proizvodnjo. Več kot to, znal si ga prenesti v proizvodnjo doma in prodati v tujini. To so spoznali tudi na Gospodarski zbornici Slovenije in te vključili v strateški svet GZS. Vedno, ko sva razpravljala o slovenski znanstveni politiki, si me opozarjal, da mladim ne dajemo dovolj priložnosti za vključevanje v resno raziskovalno delo.
Dragi prijatelj Janez. Hudo mi je, ko pišem te vrstice. Nisi bil samo vrhunski raziskovalec, bil si izjemen človek, ljubeč mož in nadvse skrben oče. Razumem neizmerno žalost vseh tvojih ob nerazumnem dogodku, ki te je ločil od nas. Nikoli pa te ne bomo pozabili. Ostal boš v naših mislih in naših srcih. Janez, imamo te radi in ponosni smo na vse, kar si v življenju dosegel.
Stane Pejovnik
