Iskanje prostega taksija je včasih nočna mora že v Sloveniji, kaj šele v svetovnih velemestih. Rešitev je ponudilo podjetje Uber, katerega istoimenska aplikacija omogoča uporabniku, da že z nekaj potegi po telefonskem zaslonu prikliče zasebnega voznika in ga prek aplikacije tudi plača. Sanjska rešitev? Za nekatere se je žal spremenila v nočno moro.
Voznik družbe Uber naj bi v indijskem mestu New Delhi posilil 27-letno finančnico, namenjeno domov po večeru zabave. Podobna usoda je pred dnevi doletela prebivalko Bostona, še dve sta bili isti večer žrtvi spolnega nadlegovanja, v Kaliforniji pa se je vozniku ponesrečil spolni napad na pevko Nikki Williams. Kako varen je sploh Uber? Če so proti enemu najbolj vročih zagonskih podjetij v preteklosti povzdigovali glas predvsem taksisti, ki jim krade življenjski kruh, zdaj uživa vse manj zaupanja v javnosti in pri oblasteh. Zaradi slabega, praktično neobstoječega nadzora nad vozniki in nespoštovanja zakonodaje je Uber v nekaterih državah in mestih že prepovedan.
Pregnan s cest večjih mest
Uber je bil še pred nekaj tedni vzhajajoča zvezda ameriške startupovske skupnosti. V prvem tednu decembra je zbral najprej 1,2 milijarde dolarjev, le nekaj dni zatem pa je največji kitajski brskalnik Baidu primaknil še 600 milijonov dolarjev. Denar je dobra popotnica za nadaljnji razvoj na trgu taksi in limuzinskih prevozov, ki je ocenjen na okoli 100 milijard dolarjev na leto. Vlagatelji tako že težko čakajo za prihodnje leto napovedano prvo javno ponudbo delnic (IPO). Vrednost Uberja je že zdaj ocenjena na 40 milijard dolarjev – nemški Adidas je denimo na borzi vreden skoraj trikrat manj, proizvajalec avtomobilov Nissan in prehrambni velikan Kraft Foods pa po nekaj milijard dolarjev manj. In to kljub dejstvu, da o poslovanju Uberja ni znano prav veliko. Ustanovitelja Travis Kalanick in Garrett Camp poudarjata zgolj visoko rast. Po nekaterih podatkih naj bi Uber letos ustvaril 700 milijonov dolarjev prihodkov, po drugih pa med 1,5 in dvema milijardama dolarjev. Rast v prihodnjem letu naj bi bila 300-odstotna.
A načrti se začenjajo podirati. Pojavile so se namreč prve luknje v mreži, ki združuje več kot 250 mest v 50 državah po svetu (med njimi ni Slovenije). Med prvimi so po protestih taksistov Uber prepovedali v Frankfurtu in Berlinu, pred dobrima dvema tednoma se jima je pridružil še desetmilijonski New Delhi. Medtem ko indijske oblasti k podobnemu ukrepu pozivajo še vse preostale zvezne države, so prepovedali opravljanje prevozov podjetja Uber tudi Španci in Tajci. V zadnjih dneh so se zdramili še v ameriškem mestu Portland v zvezni državi Oregon, kjer ima Uber trimesečno prepoved opravljanja prevozov. Na Tajvanu so zaradi kršitev zakonodaje zagonskemu podjetju iz San Francisca naložili več kot 130.000 dolarjev kazni, na njihovem ministrstvu za transport pa preučujejo načine za blokado aplikacije uber.
Največje tveganje za Uber je morebitna prepoved opravljanja prevozov na Kitajskem, kjer v prenaseljenih mestih primanjkuje taksistov, še tisti, ki opravljajo to delo, pa so pogosto neotesani. V Pekingu, 21-milijonskem mestu, je le 66.000 taksistov, kar pomeni izredno priložnost za rast storitev prevozništva. Uber že deluje v osmih kitajskih mestih, v kitajskem velemestu Čongking, ki ima z okolico več kot 30 milijonov prebivalcev, pa je v poskusni dobi. A prav lahko se zgodi, da bo ostalo le pri tem. Oblasti so namreč že določile, da bo vsak voznik Uberja, ki ne bo imel ustreznih dovoljenj, kaznovan s 4800 dolarji. Za podoben korak bi se lahko odločila tudi druga mesta.
Uber v sivem območju delovanja
Glavna težava Uberja so dovoljenja in ustrezne licence, ki jih nima praktično nobeno zagonsko podjetje v prevoznem poslu. To nenehno poudarja tudi taksistični lobi, ki lahko največ izgubi z rastjo Uberja. A za burnejši odziv mestnih oblasti morajo te najprej poiskati odgovor na vprašanje, ali je Uber moderna taksi služba ali storitev informacijske družbe, ki zgolj ponuja aplikacijo, s pomočjo katere se najdeta uporabnik in voznik. V Franciji, kjer želijo z novim letom Uber pregnati iz države, so sprejeli zakon, ki prepoveduje povezovanje strank z vozniki brez licence. Zagrožena kazen je 300.000 evrov in do dve leti zapora, vendar ker vloga Uberja ni jasno opredeljena, nihče ne ve, ali se ga zakon sploh dotika.
Če lahko Uber s pritožbo na evropsko sodišče še obrne svojo srečo v Franciji, ima pred seboj precej težjo nalogo pri ponovni vzpostaviti zaupanja. Preiskava v Kaliforniji in drugod po svetu je namreč pokazala, da Uber svojih voznikov niti ne preveri. V Indiji zahtevajo od potencialnih voznikov denimo le potrdilo, da niso bili kaznovani, kar naj bi bilo mogoče kupiti na ulici za približno deset dolarjev. Skozi grobo sito se jim je tako izmuznil voznik Šiv Kumar Jadav, osumljen posilstva v indijski prestolnici, v preteklosti že večkrat obtožen spolnega nasilja.
