Na dan so namreč prišle podrobnosti priročnika, zaradi katerega pošten državljan ne more mirno spati. Da so v visoko strokovne in intelektualno superiorne agencije, kot je Cia, začeli v službo jemati polpismene nesposobneže, ki bolj spominjajo na gospoda Beana kot na Jamesa Bonda, je vsekakor šokantna novica, žal pa resnična. Če preberete omenjeni priročnik, ki je državna tajna številka ena in je napisan v tretješolčku razumljivem jeziku, je povsem jasno, zakaj agenti Cie spominjajo na glavne like iz vicev o Muju in Hasu, ne pa na agenta 007, ki je sposoben prepeljati skozi najbolj nadzorovane mejne prehode ne zgolj načrte za ruski mig 27, ampak celo načrte za letalo. Današnji agenti Cie očitno s težavo prečkajo meje in se težko izognejo natančnemu pregledu in aretaciji, čeprav imajo v žepu zgolj zobno krtačko. Logična razlaga je, da so jih za drobiž pobrali na zavodu za zaposlovanje, v gostilni ali med faliranimi študenti, sicer se ne bi zgodilo, da na evropskem letališču aretirajo tajnega agenta Cie z eksplozivom v potovalki. Policija mu ni verjela, da je to njegovo delovno sredstvo. Nekakšen računalnik.

Ker so prekarci očitno šnelkurs za Jamesa Bonda prespali, so jim še napisali navodila, kako neopazno prečkati evropske meje, kako se obnašati, česa ne nositi s seboj, da ne bi vzbujali pozornosti, kako zložiti srajce v kovček, da bodo videti kot urejeni družinski možje in na koncu še zaprosili, naj napotkov nikar ne kažejo mejnim policistom in carinikom. Lahko bi se jim zdel sumljiv. Agentom so razložili, kakšne elektronske sisteme nadzora imajo na posameznih evropskih letališčih, kje potnike opazujejo policisti v civilu, kje so policisti oblečeni v postreščke in natakarice, kaj se skriva za nasmehom carinice. Na voljo imajo še naslednje zelo uporabne nasvete, ki nam navadnim smrtnikom nikoli ne bi padli na pamet: tajni agent naj se pred policijo ne poti, naj ne bo živčen, naj ne grize ustnic in nohtov. Na vprašanje policista, kam in zakaj potuje, naj ne razlaga podrobno, da ima doma s soprogo same težave, da so otroci slabi v šoli, tašča pa zmaj, da ga šef v službi neusmiljeno priganja, da ga mučijo hemoroidi, zdravnik pa ga zdravi za putiko in da so sosedje zoprni, kar je osnovni razlog turističnega obiska v tej prečudoviti državi. To zna biti sumljivo. Tajni agenti naj na letališču ne kadijo, naj ne tekajo na stranišče vsakih pet minut, naj se ne nacejajo z viskijem in naj ne otipavajo stevardes po zadnji plati. Naj ne poskušajo prepričati policije, da govorijo resnico z dodatki, kot so »častna pionirska« in »bog mi je priča«! Priročnik odsvetuje agentom mobilnike s SMS-sporočilom: »Ljuba ženička, danes zamujam na večerjo, ker imamo v Chicagu poslovno srečanje,« kar zna biti sumljivo policistu v Varšavi. In naj se jamesi bondi za božjo voljo naučijo na pamet vsaj svoje ime, kraj in letnico rojstva v lažnem potnem listu, da se jim ne bo krohotalo vse letališče.