Tradicija krašenja zimzelenih dreves je zelo dolga: kot simbol večnega življenja so jih uporabljali že stari Egipčani in Kitajci, častila pa so jih tudi že nekatera poganska ljudstva. Pred približno pol tisočletja pa so na severu Evrope v času božiča že krasili smrečice, seveda z naravnim okrasjem: z jabolki, različnimi oreščki, okraski iz papirja in sladkarijami, torej zelo podobno, kot to v nekaterih domovih počnemo še danes.
Umetna za vse želje in denarnice
Običaji določajo, da božično drevo postavimo 24. decembra in podremo 5. januarja. Umetna drevesa pa so to obdobje precej podaljšala in v marsikaterem domu so v okras kar nekaj tednov. Umetna drevesa že dolgo niso več "neprivlačna zelena plastika", saj se je njihov videz v zadnjih letih precej izboljšal. Pri najbolj dodelanih izvedbah je pravzaprav že kar težko ugotoviti, ali je drevesce naravno ali ne. Da je umetno, razkrije šele dejstvo, da je kar preveč popolno, saj v naravi le težko zraste tako simetrično drevo. Celo njihova imena so že povsem naravna: kupite lahko "norveško smreko" ali "skandinavski bor". Pri tistih, ki imajo najbolj naravni videz, so veje in iglice izdelane iz polietilena. Najbolj luksuzne so v celoti izdelane iz tega materiala, v proizvodnji pa uporabljajo posebne kalupe, ki posnemajo naravne veje.
Seveda so cene takšnih izvedb precej zasoljene. Največkrat pa so umetne smrečice izdelane iz polivinilklorida, ki je cenovno precej ugodnejši. Proizvajalci so se prilagodili tudi željam uporabnikov: želite visoko in ozko drevo? Morebiti takšno, ki je že okrašeno z (LED) lučkami? Drevo, ki je videti, kot da ste ga ravnokar prinesli iz zasneženega gozda? Ni težav, z nekaj kliki z miško lahko kupite vse to in tudi drevo, ki je izdelano tako, da ga lahko postavite v kot.
Naravna – poiščite nalepko Zavoda za gozdove Slovenije
V Sloveniji je v prazničnih dneh po domovih še vedno veliko naravnih dreves; najpogosteje okrasimo različne vrste smrek in jelk. Ponudba v decembrskih dneh je velika, in sicer v trgovskih centrih in na tržnicah. Na voljo so drevesa različnih oblik in velikosti, večinoma pa so umetno vzgojena. Med njimi prevladuje smreka, ki je najbolj pogosto doma pridelano okrasno drevesce.
Slovenska navadna smreka izstopa po skromnosti, saj ni tako košata in bleščeča, kot so tujerodne vrste smrek in jelk, so nam pojasnili na Zavodu za gozdove. Večjih razlik v cenah enako velikih tujerodnih drevesc in navadnih »naših« smrek, namenjenih za okras, ni, zato se potrošniki pogosto odločajo za nakup lepših tujih drevesc, če seveda ne negujejo tradicije in želijo imeti za okras navadno smreko, so še dodali pri Zavodu za gozdove.
Na voljo pa je manj jelk, saj jih lahko sekajo le na območjih, kjer se to drevo bogato pomlajuje. Pomlajevanje jelke na območju jelovo-bukovih gozdov na Kočevskem, od koder pride na trg največ domačih okrasnih drevesc, je zelo slabo, zato je treba na tem območju vse mlade jelke ohranjati za nadaljnji razvoj gozda. Prav zato na trgu ni veliko domačih okrasnih jelk.
Vzgajanje posebej za prodajo v decembru
V Sloveniji kar nekaj podjetij in zasebnikov vzgaja drevesa, namenjena za prodajo v decembru, največkrat pa jih zasadijo pod daljnovodi in na krajih, kjer ni mogoča kmetijska pridelava, razvoj gozda pa ni zaželen. Gojena drevesa imajo dovolj prostora za rast, zato so največkrat bolj košata in simetrična kot njihovi negojeni sorodniki.
Drevesa, vzgojena za prodajo, so označena z nalepko Zavoda za gozdove Slovenije, ki dokazuje, da so pridobljena brez škode za gozd in je bil vpliv na okolje minimalen. Okrasna drevesa so po zakonu o gozdovih posekana gozdna drevesa, namenjena za okras in praznovanje. Lastniki lahko pridobijo okrasna drevesa iz svojih gozdov le na podlagi izdane odločbe o usmeritvah in pogojih za pridobivanje smole in okrasnih dreves.
V Sloveniji pa niso na voljo le gojena drevesa "domačega porekla", ampak je veliko uvoženih tudi s severa Evrope, kjer na plantažah gojijo različne vrste jelk in smrek. Pravzaprav "tuja" drevesa celo prevladujejo, saj so navadno bolj košata in lepše raščena kot domače smreke in jelke, je pa njihov ogljični odtis zaradi transporta in intenzivne pridelave večji kot pri drevescih iz domače pridelave. Z ekološkega vidika je torej nakup teh okrasnih dreves manj prijazen do okolja kot tistih, ki so pridelana doma.
Vpliv na okolje
Pri okoljevarstveni organizaciji Carbon Trust so zapisali: naravno božično drevo absorbira ogljikov dioksid in izloča kisik. Najboljša izbira je živo drevo, ki diha. Pri razgradnji drevesa v kompostniku se sproščata ogljikov dioksid in metan. Zaradi energijsko intenzivne proizvodnje je ogljični odtis pri umetnem drevesu večji kot pri naravnem. Najboljša izbira je drevo v loncu, ki ga lahko po končanem prazničnem času presadimo. Takšna drevesca ponuja Živo drevo.
Kaj pa pravijo Ekologi brez meja: umetna ali naravna smrečica? Odvisno. Če dobite umetno smrečico od nekoga drugega ali pa v centru za ponovno uporabo, potem jo vsekakor uporabljajte. Sicer pa predlagajo, da kupite naravno. Najboljše pa je, če ste kreativni in izdelate smrečico sami, recimo iz odpadnih materialov ali iz suhih vej drugih dreves. Lahko pa tudi v gozdu ali na svojem dvorišču okrasite smreko, ki raste. Pri tem uporabite okraske iz naravnih materialov in jih po koncu praznikov odstranite. Tako so delali tudi v preteklosti: krasili so smreke, ki so rastle v gozdu.
Kje jih kupiti in koliko stanejo
Vsi večji "splošni" trgovci ponujajo umetna drevesa, prav tako tudi trgovine z opremo za dom in domačo delavnico. Če želite kupiti kaj posebnega, pa boste morali preveriti ponudbo v kateri od trgovin, v katerih prodajajo tudi material za aranžiranje. Drevo seveda lahko kupite tudi na spletu, a se lahko zgodi, da ne bo ravno takšno, kot je videti na fotografiji. Tudi cene so zelo različne: od 10 ali 15 pa do 1000 evrov, če želite res kaj posebnega. Velja pa splošno pravilo, čim več boste odšteli za drevo, lepšega videza bo.
Naravna drevesa prav tako prodajajo tudi veliki trgovci, zadnje decembrske dni pa tudi na tržnicah. Zanje boste odšteli 15 do 70 evrov, kar je odvisno od velikosti in vrste. Nekateri trgovci bodo za dražja drevesa celo zagotovili, da iglice ne odpadejo. Naj jim verjamemo?
Vir: www.zps.si
