Glasovalo je 93,2 odstotka vseh volivcev
Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal na podlagi zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS. Tega je tri tedne pred tem, 6. decembra 1990, sprejela takratna Skupščina RS, v kateri je imela večino Demokratična opozicija Slovenije (Demos). Za plebiscit je sicer glasoval tudi večji del preostalih strank.
V skladu s takratnim dogovorom bi plebiscit o odcepitvi uspel, če bi se zanjo opredelila več kot polovica vseh volilnih upravičencev, kar je bilo 23. decembra 1990 na samem glasovanju krepko preseženo. Glasovalo je namreč 93,2 odstotka vseh volivcev, od česar jih je za osamosvojitev glasovalo 95 odstotkov (ali 88,5 odstotka vseh).
Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri, ko je bilo preštetih okoli 60 odstotkov glasov. Predsednik predsedstva Milan Kučan je v Cankarjevem domu izid označil kot dejanje zrelosti. Predsednik Demosa Jože Pučnik pa je izrekel znameniti stavek, da Jugoslavije ni več in da gre zdaj za Slovenijo.
Izidi plebiscita so bili uradno razglašeni čez tri dni, 26. decembra 1990, zato 26. december vsako leto praznujemo kot dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik. Letošnja osrednja državna proslava ob omenjenem prazniku bo potekala v torek v Cankarjevem domu.
Zakon o plebiscitu o samostojnosti je za uveljavitev slovenske samostojnosti predvidel šestmesečni rok. Ta čas je Slovenija izkoristila za postopno prevzemanje nadzora nad državnimi organi, 26. junija 1991 pa je tudi dokončno razglasila samostojnost.
Pomembno vlogo pri odcepitvi predstavljala slovenska ustava
Pomembno vlogo pri odcepitvi je predstavljala slovenska ustava, s katero se je Slovenija odcepila tudi pravno in jo je slovenska skupščina razglasila 23. decembra 1991.
Od sprejetja do danes je bila ustava spremenjena devetkrat, pri čemer je bilo večjih sprememb šest. Leta 1997 smo vanjo vnesli t. i. španski kompromis, s katerim se je Slovenija obvezala, da bo tujcem omogočila lastništvo slovenskih nepremičnin.
Leta 2000 smo v ustavo vnesli določbo, da volitve v Sloveniji potekajo po proporcionalnem volilnem sistemu, leta 2003 pa spremembe, ki so pomenile pravno podlago za vstop v EU in Nato.
Leta 2006 je DZ s spremembo zagotovil osnovo za ustanovitev pokrajin, zadnji dve pomembnejši spremembi pa sta bili sprejeti lani. S prvo smo v ustavo vnesli t. i. fiskalno pravilo, z drugo pa je DZ zaostril možnost zahtevati referendum.
Na obletnico dneva sprejetja ustave v Sloveniji obeležujemo dan ustavnosti. Letos so ga na ustavnem sodišču obeležili že v četrtek.