Pravo lice Ljubljane v številkah

Ljubljana, 20. decembra. Mestno poglavarstvo ima že nekaj let tudi svoj statistični odsek, ki ga vodi dr. A. Vogelnik. Statistična služba je bila pri nas doslej le precej nepopolna (kar so občutili tudi publicisti in novinarji) in sama državna statistika ni dovolj, zlasti še, ker ima posebne naloge ter ne more zbirati vseh potrebnih podatkov tudi za posamezne kraje. Brez dobre statistike ne moremo stvarno presojati splošnih socialnih in gospodarskih razmer: brez njih ne moremo zasledovati splošnih socialnih, življenjskih pojavov v posameznih krajih in zato tudi ne iskati rešitev pomembnih vprašanj. Dandanes je statistika nujno potrebna gospodarskemu in socialnemu delavcu, brez nje ne morejo z uspehom usmerjati svojega delovanja uradi, gospodarske in socialne ustanove. (…) Zato nas mora veseliti, da je mestni statistični odsek začel izdajati »Statistični letopis mesta Ljubljane«.

Razumljivo je, da ta publikacija, ki je namenjena predvsem uradom, takoj prvič ne more biti popolna, vendar je zbranega na 96 straneh mnogo gradiva; zdaj besedilo še ni tiskano, temveč razmnoženo na stroju za razmnoževanje tipkanega rokopisa.(…)

Navajamo nekaj splošno zanimivih podatkov iz »Letopisa«, ki nam kaže neponarejeno lice Ljubljane.

POVRŠINA LJUBLJANE 6538 HA

Površina mestne občine ali Velike Ljubljane znaša 6538 hektarjev, 19 arov in 5 m

2

. Deli se na 17 katastrskih občin. Največja katastrska občina je trnovsko predmestje, ki meri 1697 ha, najmanjše pa krakovsko predmestje, 22 ha. Največ površine zavzemajo travniki, 2263,83 ha in njive, 499,32 ha. Vrtovi zavzemajo 314,85 ha, stavbišča 159,17 ha, javni nasadi 3,65 ha, ceste in trgi 184,23 ha, gozdovi 212,71 ha, pašniki 29,44, vode 85,48, dvorišča 53,09, pokopališča 24,08 ha. Ti podatki so pa zbrani po stanju l. 1933, zato v nekaterih podrobnostih zdaj niso več točni, n.pr. površina stavbišč in cest, vendar velikih razlik ni.

SLUŽI 35.301 PREBIVALEC

Statistika o poklicni sestavi prebivalstva Ljubljane nam kaže, da je zaposleno v raznih poklicih 35.301 prebivalec. Uradnikov je 8917, delavcev 7970, dninarjev in slug 2740, vajencev 1145, pomožnih družinskih članov 210, hišnih poslov 2726, samostojnih zakupnikov pa 11.593. Prištetih je tudi 8815 prebivalcev brez poklica. Te številke so posebno zanimive, ker nam kažejo, da je Ljubljana v resnici uradniško mesto. Naj navedemo še, da je bilo v Ljubljani lani 3998 rentnikov in upokojencev in 2957 v zavodih vzdrževanih prebivalcev.

SAMO 34.53 % PREBIVALCEV PRISTNIH LJUBLJANČANOV

Niti polovica v Ljubljani živečega prebivalstva se ne more prištevati med rojene Ljubljančane. V Ljubljani se jih je rodilo le 34.53% (19.919) in 9.25% v ljubljanski okolici. V dravski banovini se jih je rodilo 80.01% (46.161), v drugih banovinah 3.25 procent, v inozemstvu pa 16.74% (9.660).

MAJHEN NARAVNI NARASTEK PREBIVALSTVA

Naravni prirastek ljubljanskega prebivalstva je zelo majhen, kar smo ugotovili že predlanskim o novem letu, ko smo poročali o življenjskih razmerah prebivalstva po župnijskih podatkih. Letopis nam kaže, da je naravni prirastek prebivalstva lani znašal samo 266 prebivalcev in da je v šestih letih izmed dvajsetih po svetovni vojni celo več prebivalcev umrlo, kakor se jih je pa rodilo.(…)

2151 BOLNIŠKIH POSTELJ

V Ljubljani imamo 11 zdravstvenih ustanov, ki prevzamejo bolnike v zdravljenje. Skupno je v Ljubljani 2151 bolniških postelj. To je zelo malo za skoraj 90.000 prebivalcev in računati je treba, da se v splošni bolnici zdravijo številni deželani.(…)

Slovenski narod, 20. decembra 1939

KONZUM ALKOHOLNIH PIJAČ NE NARAŠČA

Da poraba alkoholnih pijač v Ljubljani zadnja leta več mnogo ne narašča, nam ni treba obžalovati. Seveda je treba upoštevati gostinsko obrt, ki je pri nas zelo dobro razvita, vendar smemo reči, da je poraba pijač v primeri s številom prebivalstva dovolj velika. Če se čuti prizadeta gostinska stroka, bi se morda bilo treba vprašati, če ni preveč gostinskih obratov. Da v Ljubljani popijemo res dovolj vina, nam pove številka: letos ga je bilo uvoženega (v sodih) 3,941.172 litrov. Lani ga je bilo uvoženega približno prav toliko, 4 mil. 099 639 litrov, predlanskim 3,937.310 in leta 1936 3,648.747. Sprevidimo torej, da se je konzum vina zadnja leta že ustalil, na okrog 4 milijone litrov in na prebivalca odpade približno 47 litrov.(…)

NAVADNO IN POGONSKO KURIVO

Med važnejšimi življenjskimi potrebščinami naj omenimo še kurivo. Mehkih drv smo porabili 24.203 m

3

, trdih 109.079 m

3

, precej manj kakor lani, ko smo jih požgali 129.591 m

3

. Oglja smo porabili 666.301 kg, premoga za kurjavo 53.899 ton (lani 53.853.477), premoga za industrijske namene 21.810 ton, koksa smo pa uvozili samo 343 ton, kar je razumljivo, ker ga mnogo producira mestna plinarna. Zanimalo vas bo, da smo uvozili 1,403.541 kg bencina in 655.908 kg nafte.(...)

Slovenski narod, 22. decembra 1939

PORAST OBOLENJ ZA GARJAMI

Med internimi obolenji so ugotovili največ bronhijalnih katarjev, bolezni prebavil, angin itd. Kirurških obolenj je bilo nekaj manj kakor prejšnja leta. Zanimivo je, da se poškoduje vselej več dečkov kakor deklic. V preteklem šolskem letu je znašalo to razmerje celo 3:1, v prejšnjem pa 2:1. Nekaj posebnega je velik porast obolenj za garjami. V preteklem letu so ugotovili 64 primerov.(…)

8 POČITNIŠKIH KOLONIJ

Pomembno zdravstveno zaščitno delo šolske poliklinike je prirejanje počitniških kolonij. Za kolonije izberejo najslabotnejše ter najpotrebnejše učence. Letos so priredili 8 počitniških kolonij in otroci so bili na počitnicah po mesec dni. Na Rakitni so priredili 3 kolonije, po 2 v Lukovici in Medvodah in eno na Gorjušah.(…)

Slovenski narod, 23. decembra 1939