Ta je nekaj posebnega tudi za tiste, ki so s službo že opravili in uživajo pokojnino, saj se tega ne lotimo vsak dan. Če že, pa zagotovo ne medenjakov. Kar je petek za teden, je december za leto, menda pravi redko zabeleženi stari pregovor. Vsak petek resda ne diši po cimetu, klinčkih in drugih sladkobnih aromah, vsak december pač.
Vrata pečic škripajo in pekači rožljajo, mešalniki brnijo in prodaja pecilnega praška ter vanilje se poveča za nekajkrat, ko pridne roke ob večerih, ko se električni števci preklopijo na nočno tarifo, v številnih kuhinjah pripravljajo praznično pecivo. Med najboljše in zelo priljubljene decembrske sladice nedvomno sodijo medenjaki. Tako se imenujejo, ker jih pri nas večinoma pripravljamo z medom. Ampak najslavnejši tako rekoč medenjaki so nürnberški. Kdor se je v prednovoletnem času kaj potikal po nemških deželah, je gotovo opazil, da stojnice tamkajšnjih mest za razliko od naših kar buhtijo od slastnih medenjakov. Ampak tu naletimo na splošno znani nürnberški paradoks – najslavnejši medenjaki na svetu medu sploh ne vsebujejo! Pogosto niti moke.
Medenjakom v Nemčiji pravijo lebkuchen, najbrž zato, ker so videti kot nekakšni hlebci, kar z medom res nima neposredne povezave. Ampak brez skrbi, če želite, lahko sladkor v receptu mirno nadomestite z medom, če se vam ga ne zdi škoda, in pecivo utegne biti še okusnejše. Moke medenjaki skoraj ne potrebujejo, ker je že masa iz mletih lešnikov, mandljev ali orehov dovolj gosta. Za najboljše nürnberške veljajo tisti, ki moke sploh videli niso. Nekateri jim namesto tega dodajo nekaj krušnih drobtin, kot je zaslediti v izvirnem nemškem receptu, nekateri uporabijo rženo ali celo rožičevo moko.
Nemci medenjakom pravijo tudi pfefferkuchen, poprovi kolački, saj v nekaterih različicah vsebujejo nekaj popra, angleško govoreči pa gingerbread oziroma ingverjevi piškotki – tudi ingver je znan po svoji pikantni aromi. Začimbe za medenjake so sploh nekaj posebnega, so nekoliko pikantne in v običajni različici vsebujejo cimet, klinčke, piment, koriander, ingver, kardamom in muškatni orešček, v različici za poprove oziroma ingverjeve kolačke pa janež, ingver, piment in poper. Različic je najbrž toliko, kolikor je pekov medenjakov, zato nič hudega, če jih boste pripravili po svoje.
Pri nas niti ni v navadi, da bi jih pekli na podstavkih iz oplat, tenkih močnatih ploščic, podobnih vafljem oziroma tistim zadevam, ki jih župniki v cerkvi svojim vernikom polagajo na jezik. Ampak takšen način se zelo obnese in med drugim pomaga, da se medenjaki, naloženi skupaj, med seboj ne sprimejo. Ko so medenjaki pečeni, pa naj bodo po vašem domačem ali naslednjem receptu, jih moramo še nekoliko okrasiti. Za to lahko uporabimo kakršno koli trdo glazuro, najobičajnejši za medenjake pa sta bela sladkorna in čokoladna. Če vse skupaj okrasimo še z mandeljni, bo uspeh popoln.
Več v tiskani izdaji Nedeljskega.
