Običajno za gripo najprej zbolijo otroci. Ko ostanejo doma in zanje skrbijo domači, zbolijo še ti. Šele pozneje pa izbruhe gripe »občutijo« v bolnišnicah.
Polna infekcijska klinika
Letos se je začelo ravno nasprotno, izbruh gripe so najprej občutili prav v bolnišnici, kar je po besedah predstojnika Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana akademika prof. dr. Franca Strleta nenavadno. Zbolevajo predvsem odrasli – na infekcijski kliniki, ki je povsem polna, jih je bilo včeraj 18, nekaj dodatnih potrditev te bolezni pa so še čakali. Zbolelo je tudi okoli 20 zaposlenih, med njimi 11 zdravnikov. »Večina zdravnikov je bila cepljenih, zato nas to, da so zboleli, precej preseneča. Odgovora na vprašanje, zakaj so zboleli, pa nimam,« dodaja.
Ker je bolnikov na infekcijski kliniki več kot običajno, zdravstvenega osebja, ki zanje skrbi, pa manj, so na kliniki odpovedali vsa bližnja izobraževanja in napovedane dopuste. Za kadrovske okrepitve so se že dogovorili s pediatrično kliniko.
Vrhunec obolenj z gripo sicer na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pričakujejo čez nekaj tednov. Kot smo poročali že včeraj, so v ameriškem centru za razvoj bolezni ugotovili, da se pri letošnjem cepivu proti gripi eden od treh podtipov virusa, katerih sevi so v cepivu, ne ujema najbolje z virusi, ki razsajajo. »To lahko pomeni, da je cepivo lahko manj učinkovito, vendar to velja le za eno od treh komponent cepiva,« pojasnjuje specialistka javnega zdravja doc. dr. Maja Sočan z NIJZ. Ali to lahko pomeni, da bo letos za gripo zbolelo več ljudi in bodo njihove bolezni težje ali dolgotrajnejše, pa po njenem ni mogoče napovedati. »Virus gripe se ves čas spreminja. Včasih tudi tako, da je obolenje krajše in blažje,« dodaja Strle.
Malo ljudi se odloči za cepljenje
Podatka o tem, koliko ljudi se je v Sloveniji letos cepilo proti gripi, na NIJZ nimajo. Kot smo že poročali v Dnevniku, v nekaterih ambulantah, kjer se je mogoče cepiti, opažajo, da je zanimanje za cepljenje manjše kot v preteklih letih. Že po preteklih podatkih pa po besedah Sočanove sodimo na dno evropskih držav po precepljenosti proti gripi. Zadnja mesta si običajno izmenjujemo z Litvo, Latvijo in Poljsko. Med vzroki za to je po njenih ugotovitvah predvsem odklonilno stališče do prostovoljnega cepljenja. Nasprotno pa, dodaja, pri obveznem cepljenju dosegamo dobre rezultate.
Slabost cepljenja proti gripi je njegova učinkovitost, opozarja Strle. Zaščita pred boleznijo je precej manjša, kot jo dosegajo cepiva za obvezno cepljenje, kjer se giblje med 95 do 98 odstotki. Pri cepljenju proti gripi je zaščita pri mladih zdravih ljudeh med 80- do 90-odstotna, pri starejših in obnemoglih pa le okoli 30-odstotna. Kljub temu pa pri njih cepljenje za 50 odstotkov zmanjša možnost za hospitalizacijo in za 70 do 80 odstotkov možnost smrti. Zato na NIJZ starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom, nosečnicam in otrokom, starejšim od pol leta, cepljenje še vedno priporočajo. Zanje cepivo sofinancira zdravstvena blagajna (sami plačajo sedem evrov), polna cena cepiva pa znaša 12 evrov.
Lani sta se v Sloveniji proti gripi cepili 79.802 osebi, medtem ko so umrli trije ljudje, še leto prej pa eden. Vendar te številke veljajo le za bolnike, pri katerih je bila gripa opredeljena kot osnovni vzrok smrti.
