Večkrat poudarjam, da bi bilo za Slovenijo izjemnega pomena, da bi imela svojega predstavnika v Mednarodnem olimpijskem komiteju. Njegova usmeritev v zadnjem obdobju kaže, da v najpomembnejšo mednarodno športno institucijo vstopajo predvsem nekdanji uspešni športniki. S tega stališča bi se od kandidatov za predsednika OKS najlažje prebil v MOK Andraž Vehovar. Z nekdanjim odličnim športnikom, ki je svojo kakovost dokazal z osvojeno olimpijsko kolajno, sem tudi najbolj simpatiziral. Verjamem, da bi znal Vehovar precej bolje nastopiti v mednarodnem okolju kot oba njegova protikandidata.
Zastrašujoči sta podpredsedniški funkciji Iztoka Čopa in Janeza Sodržnika. Nikoli ne bom priznaval dejstva, da sta na volitvah sedela na dveh stolčkih. Oba bi morala do zadnjega zagovarjati svojega kandidata, ne pa da sta skakala z enega brega na drugega. Področje vrhunskega športa, ki ga bo po novem vodil Čop, odpira široko dimenzijo. Kdor zna jahati konja, ne pomeni, da bo uspešen živinozdravnik. Zato imam pri sicer nekdaj sijajnem športniku Iztoku Čopu nekaj pomislekov.
Nova vodstvena struktura olimpijskega komiteja bo morala skrbeti za kredibilnost športa predvsem na državni ravni. Se pravi na področju strokovnega sveta RS, fundacije za šport, Športne loterije, Zavoda za šport Planica, vse do fakultete za šport. Gabrovčevo delovanje bo pokazalo, ali so na volilni skupščini zanj dejansko glasovali uslužbenci ali pravi športni delavci.
Tomo Levovnik je športni delavec.