Združene države Amerike so včeraj napovedale konec petdeset let trajajoče zaostrene politike do Kube in vzpostavitev polnih diplomatskih odnosov, kar je velikanski preobrat ameriške politike do karibskega otoka, ki mu desetletja vladata brata Castro. Napoved ameriškega predsednika Baracka Obame o končanju »rigidne politike, ki temelji na dogodkih v času, ko se nas večina še ni niti rodila«, je naletela na kritike republikanske stranke in na obljube, da jo bodo skušali blokirati.
Ko sta si Obama in kubanski predsednik Raul Castro pred letom dni segla v roke na pogrebu južnoameriškega voditelja Nelsona Mandele, je to sprožilo ugibanja o mogoči otoplitvi odnosov, ki so zaostreni od kubanske revolucije v 50. letih prejšnjega stoletja. A očitno je bila že pred tem rokovanjem – prvem med ameriškim in kubanskim predsednikom po letu 2000 – na delu tajna diplomacija. Ameriški mediji namreč poročajo, da so kar osemnajst mesecev potekali skrivni pogovori med predstavniki ameriške vlade in kubanskih oblasti, ki jih je večinoma gostila Kanada, ob koncu pa tudi Vatikan oziroma papež Frančišek. O zadnjih podrobnostih sta se v torek v telefonskem pogovoru dogovorila Castro in Obama, je poročal New York Times, kar je bil sploh prva neposredna komunikacija med voditeljema obeh držav po več kot pol stoletja.
V nekaj mesecih ameriško veleposlaništvo v Havani
Bela hiša je konkretne spremembe v politiki do Kube pojasnila v izjavi za javnost. ZDA in Kuba bodo po letu 1961 spet vzpostavile diplomatske odnose in ZDA bodo v Havani v prihodnjih mesecih odprle veleposlaništvo. Olajšana bodo potovanja na Kubo in pošiljanje denarja kubanskih Američanov sorodnikom na Kubo. V obe smeri bo olajšana trgovina, ameriškim podjetjem pa bo omogočeno vzpostavljanje telekomunikacijske in internetne mreže na Kubi. Nova politika tako še ne prinaša odprave trgovinskega embarga, ampak njegovo lajšanje. Ker pa ima tu besedo tudi kongres, čaka Obamo bitka z republikanci. Prav tako se še ne bo popolnoma odprla pot za ameriške turiste na Kubo, saj prepoved turističnih potovanj za posameznike ni odpravljena, ampak je razširjen seznam tistih, ki bodo za potovanje dobili dovoljenje.
Otoplitev odnosov je povzročila mešane občutke pri 1,5-milijonski skupnosti Kubancev v ZDA. Ta je tradicionalno razdeljena na tiste, ki jih zastopa kubansko-ameriški lobi in zagovarjajo oster pristop do Castra in spremembo režima na Kubi, in tiste, ki so naklonjeni otoplitvi. V ameriški politiki je republikanska stranka tradicionalno bolj na strani prvih in je včeraj ocenila, da dogovor ne prinaša ničesar k spremembi kubanskega političnega sistema in k demokratizaciji otoka.
Obojestranska izpustitev zapornikov
Obama je na začetku predsedovanja nakazoval možnost otoplitve odnosov s Kubo, pa je to zavrla tudi aretacija ameriškega državljana Alana Grossa na Kubi, ki so ga zaradi vnosa prepovedane tehnologije in delovanja proti kubanski državi zaprli. Včeraj so ga v okviru dogovora izpustili, Kuba pa je izpustila še enega neimenovanega ameriškega agenta, ki ga je imela zaprtega skoraj dvajset let. ZDA so na drugi strani izpustile tri kubanske državljane, ki so bili leta 2001 obsojeni zaradi vohunjenja.
