Potekala je od prelaza Stelvio na švicarsko-italijansko-avstrijski tromeji prek Tirolske, Dolomitov, Karnijskih in Julijskih Alp, Posočja, Goriške in Krasa do Jadranskega morja. Boji na južni fronti ob Soči so trajali od maja 1915 do oktobra 1917. »Bitke so bile tudi več kot 2000 metrov visoko in na težkem, skalnatem terenu. V naših krajih se je v 29 mesecih bojevanja zvrstilo 12 soških bitk. Kar enajst so jih izpeljali Italijani, odločilno zadnjo pa vojaki Avstro-Ogrske in Nemčije. Pomembno vlogo je pri tem odigralo tudi zaledje s skladišči, transportnimi potmi, žičnicami, letališči in bolnicami,« je povedal Željko Cimprič, kustos kobariškega muzeja.
Umirali vojaki in civilisti
V bojih v dolini Soče in na njenih vrhovih je umrlo 300.000 vojakov in civilistov. Prebivalci so morali zapustiti svoje domove in oditi v begunstvo in ni bilo domačije, ki ne bi dala vojaka na bojišče. Ko so se ljudje vrnili, so našli porušene domove in uničeno krajino. Danes na prvo vojno na naših tleh spominjajo pokopališča, strelski jarki, kaverne, mulatjere, cerkvice, obeležja in seveda muzeji. Slovencem, Nemcem, Italijanom, Rusom, Slovakom, Čehom, Madžarom, Bosancem in drugim narodom, ki so se borili na soški fronti, je posvečena tudi Pot miru. Ta povezuje območja in ljudi ter bogato kulturno in naravno dediščino vzdolž nekdanje 100 kilometrov dolge fronte. »Pot spominja na vse, ki so trpeli med prvo svetovno vojno, in opominja, zakaj se vojne ne smejo več dogajati. Pot miru od Alp do Jadrana predvsem spodbuja vrednoto miru in priložnosti za skupni razvoj,« dodaja Zdravko Likar, predsednik skupščine Fundacije Poti miru, ki je bila ustanovljena leta 2000. »Prvi del poti miru poteka od vhoda v jašek rudnika Rajbelj v Logu pod Mangartom do muzeja na prostem na Mengorah v bližini Mosta na Soči. Seveda pa se tu nismo ustavili in jo nadaljujemo v več smereh prek Trnovske in Banjške planote, Kolovrata in Brd do Nove Gorice, od tam pa čez Kras do Devina,« še pove Likar.
Iščejo spomine na prednike
Na ogled krajev in ostalin prve svetovne vojne prihaja veliko ljudi. »V Kobariškem muzeju se ponovno povečuje obisk, še posebej Slovencev in Italijanov. Turisti prihajajo iz 56 držav sveta. Letos smo jih našteli že več kot 60.000. Poleg turistov pa predvsem iz vzhodnih držav prihaja veliko takšnih, ki iščejo spomine na svoje prednike,« razlaga Jože Šerbec, direktor Kobariškega muzeja. Pove tudi, da je na pokopališčih v Posočju pokopanih 22.000 vojakov, da imajo popis vseh padlih z navedbo, od kod so prihajali, kateri vojaški enoti so pripadali, kje so padli in kje so pokopani. »Ganljivi so prizori, ko svojci najdejo grob in dobijo druge podatke. Prijetno so presenečeni nad tem, kar jim lahko ponudimo,« doda direktor in gorski reševalec.
Priložnost za promocijo
V Fundaciji Poti miru so si začrtali tudi vizijo razvoja zgodovinskega turizma. Kot je povedala Maša Klavora, so vzdolž nekdanje soške fronte letos izpeljali številne aktivnosti v okviru čezmejnega projekta, uredili nove poti in muzeje na prostem, postavili informativne table in vpisne skrinjice. V prihodnje jih poleg dela na terenu čaka predvsem oblikovanje turistične ponudbe in nastopi na sejmih po Evropi, kjer sodelujejo z javno agencijo Spirit Slovenija. »Stoletnica je tudi priložnost za promocijo krajev, kjer je potekala vojna, obenem pa daje možnosti, da povežemo ponudbo zahodne Slovenije s turistično ponudbo Furlanije - Julijske krajine. Rezultati so že vidni,« je prepričan Gorazd Skrt, vodja predstavništva agencije Spirit v Italiji.
Pot miru od Alp do Jadrana, dolgo okoli 250 kilometrov, bodo odprli marca prihodnje leto na Trgu Evrope pred novogoriško železniško postajo, kjer je bila tudi slovesnost ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo.