Smrekar je razrešitev Goriška utemeljil kot trenutek streznitve slovenskega alpskega smučanja. Da v Gorišku na sejah izvršilnega odbora SZS ni imel ustreznega sogovornika, smo se lahko prepričali večkrat, saj so seje pod njegovim vodenjem zveze odprte. Alpsko smučanje se je znašlo na svojem bregu, na katerem ni imelo nobenega podpornika, ki bi odobraval njegovo prekomerno trošenje.

Alpsko smučanje je izgubilo svojega predsednika zbora zaradi usmeritve smučarske zveze v prihodnosti. Direktor Jurij Žurej je namreč ure, dneve, tedne in mesece odpiral omare, sestavljal okostnjake in zbiral druge podatke, da je v celoto povezal dolgove preteklosti. Rezultat trdega dela je bil, da je smučarska zveza našla krivce prekomernega trošenja preteklosti, zaradi katerih je nastalo več kot tri milijone evrov dolgov. Pričakovati gre, da si bo Žurej našel nove življenjske izzive, saj je z razkritjem številk pridobil preveč sovražnikov. Njegovo delo bo ostalo cenjeno. Pot do zaključkov, ki so jo čutili predvsem najbližji sodelavci v Podutiku, pa ne.

Vodstvo SZS se je odločilo, da bo na podlagi Žurejevih številk ugriznilo v kislo jabolko vračila dolgov, hkrati pa naredilo konec prekomernemu zapravljanju vseh disciplin, ne glede na ime in preteklost. Alpski smučarji so se dogovora držali s figo v žepu, dodatno težavo pa je povzročila odpoved nekaterih sponzorjev, ki so prinesli še večji primanjkljaj. Ko je že na začetku sezone postalo jasno, da je šel alpski proračun čez predviden znesek, je Smrekar naredil odločilno potezo.

V panogi za alpsko smučanje se morajo v težkih časih zavedati, da trenutno spremljajo rezultatsko najuspešnejše obdobje v zgodovini slovenskega smučanja. Tina Maze je namreč tako trofejna, da je Slovenija v mednarodnem merilu tako po številu zmag kot uvrstitvah na zmagovalne stopničke vsaj tako uspešna kot v tako imenovanih zlatih časih slovenskega alpskega smučanja. In da bo prava kriza rezultatske bede, ki se kaže predvsem v moškem delu svetovnega pokala, vidna šele, ko bo najboljša slovenska športnica vseh časov Tina Maze postavila smuči v kot.

Če je globalna kriza zbližala marsikatere drugače misleče tako v vsakdanu kot slovenskem športu, jih je v alpskem smučanju še bolj sprla. Tako izrazite dvopolnosti ni bilo še nikoli. Glavni klubi in posamezniki so močno sprti. Očitno bodo morali pasti še nekaj stopničk niže, da bodo začeli s skupnimi močmi razmišljati, kako se znova približati svetovnemu vrhu. Podobne zgodbe so v preteklosti doživljali Norvežani in Francozi, delno tudi Italijani. A so se vsi s trdim delom pobrali. Več let niso dosegali blišča preteklosti, s trdim delom pa so se vrnili na vrh. Ali bo takšnega scenarija sposobna tudi slovenska reprezentanca, bo pokazal čas. V vsakem primeru pa bo treba delati po Vogrinčevi formuli – več in bolje kot konkurenca.