Mariborsko višje sodišče je pred dnevi pravnomočno potrdilo sodbo Antonu Obrehtu. Ker je bivši župan (pod)pohorske občine Hoče - Slivnica obljubljal nekaj, česar ni bil sposoben udejanjiti, bo moral občini plačati 488.228 evrov odškodnine in še pripadajoče obresti.

Obreht je tik pred lokalnimi volitvami poskušal pridobiti zavezujoč dokument, s katerim bi se lahko pohvalil pred volilci. Zato je s konzorcijem avstrijskih partnerjev na hitrico podpisal kooperacijsko pogodbo za gradnjo Logističnega centra Oreh. V njej so pogodbeni partnerji določili kazen 300.000 evrov, če občina pol leta po podpisu pogodbe ne bi odobrila okvirnega načrta in če skladno s tem ne bi bil sprejet državni lokacijski načrt.

Občina je morala plačati kazen

Obrehtu poteza ni pomagala. Volitve je izgubil, center Oreh pa je kmalu zatem pristal na smetišču neuresničenih političnih obljub. Na podpisano pogodbo pa ni pozabil avstrijski gradbeni konzorcij, ki je s pomočjo dunajskega mednarodnega arbitražnega centra dosegel, da jim je občina morala izplačati 488.228 evrov odškodnine.

Obrehtov naslednik Jožef Merkuš se je zatem lotil izterjave denarja od podpisnika škodljive pogodbe. Mariborsko sodišče mu je dalo prav, čeprav je ugotovilo, da Obreht ni namenoma zagrešil omenjene škode. Moral pa bi ravnati z večjo skrbnostjo, ker mu je bilo znano, da izdelava državnega lokacijskega načrta traja več kot pol leta. Sploh pa kot župan ni imel nobenih pristojnosti in pooblastil v postopkih, ki jih vodijo državne institucije. Ključna županova napaka je bila bržkone tudi ta, da pogodbe, preden jo je podpisal, ni dal potrditi občinskemu svetu.

Primer Obreht vodi v temeljitejši premislek, kako odgovorno izvajati lokalno samoupravo, opozarja Robert Smrdel, župan občine Pivka in predsednik Združenja občin Slovenije. V preteklosti v Sloveniji ni bilo razširjeno iskanje osebne odgovornosti ne samo na lokalni, temveč tudi na podjetniški ravni. Razmere se že nekaj let drastično spreminjajo, ugotavlja Smrdel. In očitno postaja županska funkcija vse bolj izpostavljena.

Seveda je kolege župane vzel tudi nekoliko v bran. Po besedah predsednika združenja občin je praktično nemogoče, da bi do potankosti preštudirali vsak papir, pod katerega dajo svoj podpis, zato morajo zaupati strokovnosti občinskih služb.

»Lahko se zgodi, da bomo v bodoče imeli bodisi izjemno previdne župane ali pa takšne, ki se sploh ne zavedajo, v kaj so se spustili,« je pesimističen. Obrehtov primer je vendarle poseben, saj je bilo ravnanje bivšega župana eklatantno lahkomiselno. »Kljub temu bo podobnih tožb najbrž vedno več,« predvideva Smrdel.

»Če se bo uveljavila takšna sodna praksa in to ne bo zgolj osamljen primer, bo to zelo dobrodošlo,« je zadovoljen predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.

Revizorji sodišča imajo odličen vpogled v poslovanje lokalnih skupnosti in redno ugotavljajo nesmotrnosti in oškodovanja. Vendar njihovim razkritjem praviloma ne sledijo odškodninske tožbe zoper odgovorne osebe. »Zaradi tega smo bili že skoraj nekoliko resignirani,« priznava Vesel. Če bo sodba Obrehtu obstala tudi na vrhovnih instancah, bo to dober signal vsem slovenskim županom. »Večina županov se že sedaj vse bolj zaveda svoje odgovornosti in so postali precej bolj previdni,« ugotavlja Vesel.

Na računskem sodišču se že nekaj časa zavzemajo za učinkovitejše ukrepanje zoper tiste, ki so odgovorni za nesmotrno porabo javnih sredstev. Zato so že pripravili več predlogov zakonskih sprememb, s katerimi bi zaostrili popravljane ukrepe zoper revidirance in bi s tem omogočili doslednejše upoštevanje vseh možnosti vračanja premoženja ali pridobljene koristi. Mednje seveda sodijo tudi odškodninske tožbe.

Župan ne bo tožil župana

V Kranju bi župana Mohorja Bogataja utegnila doleteti odškodninska tožba zaradi nezakonite prekinitve pogodbe z Dimnikarstvom Dovrtel, ki zdaj toži občino in mu je do zdaj uspelo iztožiti približno 800.000 evrov. Predmet odškodninske tožbe bi teoretično lahko postalo tudi nelegalno odlagališče v Dolu pri Borovnici. Nekdanji borovniški župan Andrej Ocepek je namreč s svojimi protipravnimi potezami povzročil občini za več kot 80.000 evrov škode. Vendar njegov naslednik Bojan Čebela za zdaj ne namerava tožiti Ocepka, ker po njegovih besedah nimajo ne denarja ne energije, poleg tega pa primer tudi nima zadostne teže.

V Logatcu tovrstnih pomislekov niso imeli. Občina namreč toži nekdanjega župana Janeza Nagodeta, ki naj bi bil glavni krivec za dvomilijonsko oškodovanje občine, povzročeno s spornimi pravnimi posli z občinskimi zemljišči.

Tudi za bivšega tržiškega župana ni usmiljenja. Občina na temelju pravnomočno končanih kazenskih postopkov terja od Pavla Ruparja več kot 80.000 evrov. Direktor tržiške občinske uprave Drago Zadnikar je povedal, da v zvezi s temi zahtevki že potekajo izvršbe.

Kljub pravnomočni odškodninski sodbi v vodstvu občine Hoče - Slivnica še kažejo določeno mero obzirnosti do bivšega župana Obrehta. Zadevo bodo poskušali razrešiti tako, da bodo upoštevali Obrehtovo osebno stisko, je napovedal novi župan Marko Soršak. Kaj ponujajo obsojenemu, ni razkril.

Dejstvo je, da se je občina že »usedla« na Obrehtovo premično in nepremično premoženje in mu z blokado že pobira denar s transakcijskega računa. Zato Obrehtu, ki je ravnatelj šole v Slivnici, na mesec od plače ostane le še okoli 600 evrov. Obreht ne ve, kako bo zmogel odplačati odškodnino.