»Uspeh običajno prinese dodatno željo po ponavljajočih se uspehih in s tem dodaten pritisk. Verjetno si vsak športnik želi ostati med najboljšimi čim dlje. Šport je pač tako nastavljen, da je selekcija neusmiljena in na vrhu ostajajo le najboljši. Zavedam se tega in želim potrditev na vsaki tekmi. Ko bo prišel moj dan, bom na razglasitvi precej višje,« je biatlonec Jakov Fak že po zadnjih tekmah v Östersundu, kjer je končal kot četrti, dal vedeti, kako motiviran je.
Niz tekem svetovnega pokala se nadaljuje danes v tirolskem Hochfilznu s preizkušnjama v sprintu (ob 11.30 za biatlonke in 14.30 za biatlonce), v soboto sledita štafetni tekmi in pred prihodom v Slovenijo še zasledovalna tekma. Tako dobrega začetka, kot so ga po treh uvodnih tekmah nanizali Jakov Fak, Teja Gregorin in tudi Klemen Bauer, v zadnji dobi še ni bilo. Za drugo športnico Slovenije je to najboljši začetek v njenih že trinajstih biatlonskih sezonah, a še vedno prostor za napredek predvsem v teku. Biatlonca sta na četrtem in šestnajstem mestu, oba pa želita več stabilnosti na strelišču. Za nameček se bosta v smučino navoženega snega s tirolskih gora podala eden za drugim s številkama 24 in 25, kar je svojevrstno naključje.
A bolj kot njuno spogledovanje v smučini in zaradi tega zanimivega internega rivalstva bo v Hochfilznu pod drobnogledom udarna moč celotne reprezentance. Ne samo zaradi štafetnih tekem. Vrzel med udarno četverico, v katero je všteta še Andreja Mali, in preostalim delom reprezentance je rakava rana biatlona. Slovenska reprezentanca bo šele v Hochfilznu izkoristila popolno kvoto nastopajočih (4+5), ki so ji jo lani izborili v seštevku pokala narodov. Trener Velepec je okrnjeno zasedbo opravičeval v duhu varčevanja švedskih kron, a to ne drži povsem, saj stroške nastopa večinoma povrneta organizator in IBU. Če so biatlonke presegle načrte, se varčevanje za biatlonce ni obneslo, saj so po uvodu enajsti in tako zunaj deseterice kot začrtanega cilja ob začetku sezone. Tretji biatlonec Lenart Oblak je prispeval premalo točk. Za nameček se je z okrepitvijo reprezentance za Hochfilzen zapletlo. Zaradi poškodbe mišice na nogi je moral nastop odpovedati Janez Marič, zaradi česar je ob Petru Doklu priložnost za debi v svetovnem pokalu že dobil novinec Rok Tršan. Če bo žensko štafeto dopolnila mladinka Urška Poje, saj druge alternative ni, bo odsotnost 39-letnega Mariča še posebej opazna. Zasedba Dokl, Bauer, Marič, Fak je namreč na olimpijskih igrah v Sočiju s šestim mestom dosegla enega najboljših štafetnih dosežkov v času samostojne Slovenije. »Zelo sem želel tekmovati na Tirolskem, a sem staknil poškodbo z nedolžno hojo po stopnicah. Upam, da bom nared za tekme na Pokljuki, ki se jih že zelo veselim,« se nadeja Janez Marič.
Današnji krstni nastop Roka Tršana bo svojevrsten rekord. Verjetno še ni bilo biatlonca ali biatlonke, zagotovo pa ne iz močnejših biatlonskih dežel, vsaj podobni Sloveniji, ki bi se ponašal s krajšim biatlonskim stažem od 50 dni, kolikor jih ima uradno nekdanji smučarski tekač TSK Logatec iz Valburge pri Medvodah. Na tekmi IBU pokala v Beitostolnu je brez posebnih težav izpolnil ohlapno normo IBU (15 odstotkov zaostanka), v soboto na tekmi slovenskega pokala pa že dosegel prvo zmago. Premagal je tudi ostrostrelca Petra Dokla in Miho Dovžana, ki je pripravljalno obdobje vadil s trenerjem Velepcem v A-reprezentanci. »Nimam nobenih posebnih pričakovanj. Nisem pod pritiskom,« je Rok Tršan strnil misli pred debijem na veliki sceni.