»Zelo sem zadovoljen. To je več denarja, kot sem ga pričakoval,« je po dražbi svoje Nobelove medalje iz 32-karatnega zlata zadovoljen dejal James Watson. Bogatejši je bil za dobre štiri milijone evrov. Eden izmed očetov raziskovanja človeškega DNK se je pred meseci odločil, da je po več kot pol stoletja skrbnega hranjenja največje nagrade, ki jo lahko dobi kateri koli znanstvenik, napočil čas, da se od nje loči. James Watson velja za ključno avtoriteto raziskovanja človeškega DNK in začetnika moderne mikrobiologije. Skupaj s Francisom Crickom je leta 1962 prejel Nobelovo nagrado zaradi odkritja dvovijačne strukture DNK in načina prenašanja genetskih lastnosti z dedovanjem.

Žrtvovanje medalje za znanstveno rehabilitacijo

Kot prvi še živeči nobelovec je pred dnevi z ženo in sinovi sedel v zadnji vrsti newyorške dražbene hiše Christie's in z odprtimi usti spremljal licitacijo. Izklicna cena 1,5 milijona dolarjev se je strumno višala. Z vsakim dvigom rok v dvorani se je cena povzpela za nadaljnjih 100.000 dolarjev. Nazadnje sta najvztrajnejša ponudnika po telefonu ceno dvigovala do vrtoglavih štirih milijonov. Za približno pol milijona evrov pa so slednjič novega lastnika našli tudi pripravljalni zapiski Watsona za zahvalni govor ob prejemu nagrade in rokopis prvega predavanja po prejeti nagradi.

Za prodajo vsega tega se danes 86-letni znanstvenik ni odločil zato, ker bi se znašel v finančnih težavah. Dobljeno kupnino je med drugim nameraval porabiti za donacije izobraževalnim ustanovam, kjer je sam nabiral znanje, in njihovi raziskovalni dejavnosti. Tako je hotel vsaj delno popraviti svoj položaj izobčenca v znanstveni srenji. Nakopal si ga je pred sedmimi leti s svojimi rasističnimi izjavami. Nakazal je namreč, da so temnopolti manj inteligentni od belcev. V intervjuju za Sunday Times se je pesimistično izrazil o prihodnosti Afrike: »Vse naše družbene politike temeljijo na dejstvu, da je njihova inteligenca enaka naši, toda vse raziskave tega niso podkrepile.« Pozneje se je za svoje besede opravičil, češ da ni bil pravilno razumljen. »Opravičujem se vsem tistim, ki so v mojih besedah prepoznali, da sem Afriko opisal kot genetsko manj vredno celino. Tega nisem mislil. Pomembneje je, da za takšno razmišljanje ne obstaja nikakršna znanstvena osnova.« Te sporne izjave niso bile njegove prve. Že leta 2000 je razburil z namigi, da imajo ljudje s temnejšo pigmentacijo močnejše spolne nagone.

Milijarderski dobrotnik izza Urala

Ko je kladivce dražilca v hiši Christie's udarilo po mizi in se je zaslišal tisti znani: »Prvič, drugič, tretjič, prodano!« Watson še ni vedel, da se mu od Nobelove nagrade ne bo treba ločiti. Zlato medaljo je kupil najbogatejši Rus in po podatkih revije Forbes 34. najbogatejši človek na svetu Ališer Usmanov. Bogataš, ki ima najmanj 14 milijard evrov premoženja in ki je največji lastnik ruskih rudnikov železove rude, nikoli ni nameraval razstaviti medalje na ogled v svoji zasebni zbirki. Dražbe se je udeležil zgolj z enim namenom. Kupiti jo je hotel zato, da jo ponovno podari njenemu lastniku. Usmanov se je ob novici, da Nobelov nagrajenec prodaja svojo medaljo, raznežil, ker je Watsona dojemal kot velikega znanstvenika, ki je s svojimi raziskavami DNK odprl pot novim medicinskim preiskavam. »Delo dr. Watsona je veliko prispevalo k nadaljnjim raziskavam raka, obolenja, zaradi katerega je umrl moj oče. Zame je pomembno, da bo denar, ki sem ga porabil za nakup medalje, porabljen za podporo nadaljnjemu znanstvenemu raziskovanju. Medalja pa bo hkrati ostala v lasti osebe, ki si jo zasluži,« je zapisal po uspelem nakupu.

Že pred dražbo je Usmanov poklical Watsona in mu za medaljo ponudil visok milijonski znesek. Toda ameriški znanstvenik se mu je zahvalil, saj je hotel za medaljo na dražbi iztržiti še kaj več. Takrat se mu še ni sanjalo, da bo isti dobrotnik šel do konca tudi na dražbi in na koncu medalje sploh ne bo hotel obdržati. Napeti rusko-ameriški odnosi so nenadoma dobili prijaznejši obraz.