Za 65.000 evrov dolgov
Kaj se skriva v ozadju, je zanimalo tudi nas, zato smo poklicali lastnika oglasa Gregorja Kozmela. In ugotovili, da se v ozadju skriva stiska družine, ki so jo do roba pripeljali dolgovi. »Res je, da sem se odločil, da hišo podarim. A v zameno za prevzem kredita,« nam je priznal Kozmel, ki v hiši živi s svojo mamo, ki je brez dohodkov in zaradi vsega tega že precej obupana. »Spoznala sva, da tako ne gre več naprej. V bistvu se je nabralo več kreditov, v skupni vrednosti okoli 65.000 evrov, upnik pa je banka Unicredit,« nam je razložil Kozmel in dodal, da bi se, če bi se našel kdo, ki bi hišo imel in bil pripravljen odplačati dolg, z mamo preselila v občinsko neprofitno stanovanje.
»To je edini izhod, ki ga vidim, da bi lahko lažje zadihal in zaživel na novo, neobremenjen z dolgovi,« je še dejal Kozmel. Njegovo razmišljanje je po eni strani logično. Njegov dolg do banke namreč ni zanemarljiv in iz dolgov se še dolgo ne bi izkopal, četudi bi imel zagotovljene redne dohodke. Obenem je banka kot upnica že sprožila sodne postopke in omenjena hiša se je že trikrat prodajala na javni dražbi, pa se kupec ni našel. Lastnik se je odločil za to res neobičajno potezo, da bi hišo predal tistemu, ki bi prevzel tudi ves dolg. In šele ko bi ga odplačal, bi uradno postal novi lastnik hiše.
Kozmel namreč na javni dražbi nepremičnine, v tem primeru hiše, zagotovo ne bi prodal po ceni, ki bi pokrila dolgove, saj so običajno izklicne cene vsaj polovico nižje od ocenjene vrednosti nepremičnine. Kozmel in mama bi torej ostala brez hiše, povrhu vsega pa bi bila banki še vedno dolžna. Dolga se torej ne bi otresla.
Nekateri v stiski poiščejo pomoč, drugi iščejo izhod sami
Na vrhovnem sodišču so nam povedali, da so bili po podatkih iz vpisnikov na slovenskih sodiščih konec novembra kar 34.204 izvršilni postopki, ki se vodijo kot nepremičninske zadeve in v katerih je kot izvršilno sredstvo predlagana izvršba na nepremičnine. »Vseh nerešenih izvršilnih postopkov pa je 174.578. Ob tem opozarjamo, da je izvršba na nepremičnine praviloma le eno izmed izvršilnih sredstev, ki jih predlaga upnik, saj imajo dolžniki pogosto tudi izvršbe na tekočih računih in podobno,« so pojasnili na vrhovnem sodišču.
Ljudje, ki se znajdejo v stiskah ali celo pred izvršbo na nepremičnine, pa velikokrat poiščejo pomoč tudi na pristojnih centrih za socialno delo (CSD). To nam je pritrdila tudi Erika Novak iz velenjskega CSD, ki med drugim skrbi za področje varstva odraslih. S konkretnim primerom ni seznanjena in omenjene družine tudi ne pozna. A na splošno, je povedala, je tovrstnih primerov, ko se ljudje znajdejo v takšnih in drugačnih postopkih zaradi dolgov, veliko. »Ponavadi se na nas obrnejo, ko se še da kaj pomagati in urediti. Problem pa je, kadar so zneski kreditov previsoki, kot tudi v tem opisanem primeru, in skoraj ni možnosti, da bi bil dolg poplačan. Poleg tega imajo mnogi poleg kreditov tudi druge neporavnane dolgove. Seveda pa gredo mnoge izvršbe tudi povsem mimo nas in ljudje sami iščejo izhod iz stiske,« je splošno sliko orisala Novakova.
