Skoraj leto dni po uničujočem žledolomu so na Šmarni gori počistili in pospravili šele polovico izruvanih in polomljenih dreves in tistih, ki jih je bilo zaradi posledic žleda treba podreti. Ključna težava je vreme, nekoliko pa se je spravilo ustavilo tudi zaradi prenasičenosti trga z lesom.
Pristojna revirna gozdarja, Peter Prosenc, ki skrbi za tacensko stran, in Nina Iveta na medvoški polovici, pravita, da so se lastniki v veliki večini odzvali takoj po katastrofi in pristopili k sanaciji gozdov. Zavod za gozdove je v najkrajšem možnem času organiziral sestanke, katerih namen je bila predstavitev modelov optimalnega spravila lesa. Za severni predel, ki je strm in težko dostopen, je bila to postavitev žičnice, pojasnjuje Ivetova.
Iz vasi Zavrh so tako postavili dve žičnici, s katerima so spravili kakšnih šesto kubičnih metrov listavcev – nato pa so, neuradno menda zaradi vztrajanja nekaterih lastnikov, žičnice odstranili. »Razlog je bila prenasičenost trga z lesom, kar je onemogočalo sprotno odvažanje lesa s kamionske ceste,« dodaja Ivetova. Če se bodo (so)lastniki tako odločili, bodo žičnico spet postavili (kar bo prineslo dodatne stroške), sicer bodo morali na težavnem terenu les spravljati ročno in s traktorji. Časa je po zakonu sicer do konca leta 2016, vendar pa je vprašanje, kako dolgo bo les, ki je že skoraj leto dni izpostavljen neugodnim vremenskim razmeram, tržno zanimiv.
Cene marca strmoglavile
Cene lesa so zaradi velike količine, najbrž pa tudi zaradi špekulacij, po besedah enega od tamkajšnjih sekačev Jake Šilca na določeni točki strašljivo padle. Če se je prej prodajal kubični meter za 50 ali 55 evrov, je cena marca in aprila strmoglavila na 30. »Vsi smo upali, da bo država pristopila z ustanovitvijo podjetja za odkup lesa, saj bi bila sanacija v tem primeru bistveno lažja,« se strinja tudi Prosenc. Kakor koli je bil namreč projekt nedomišljen, bi omogočil prodajo večjih količin lesa in s tem stabilnejše cene. Tako pa so se lastniki dogovarjali s sekači, sekači pa z odkupovalci – nekaj je šlo v Avstrijo in Italijo, nekaj domačim podjetjem.
Zelo velike težave pri spravilu lesa že vse leto predstavlja dež. »Če smo najprej upali, da bo poletje prineslo nekaj suhega vremena, zdaj upe polagamo v zimo,« pravi Prosenc. »Les namreč že nekaj časa leži in tako propada. Do pomladi bo najbrž še uporaben, odvisno od tega, kakšna bo zima, potem pa najbrž ne več.«
Pogozdovanje sicer ne bo potrebno, še dodajajo sogovorniki, saj pričakujejo naravno pomladitev. Podrast je že zdaj zelo bujna.
