Medtem ko se papirnica Goričane in Nadškofija Ljubljana na sodišču prerekata, kdo bo poravnal večmilijonski račun za prenovo gradu Goričane, so se začeli pojavljati še sumi o nenamenski porabi državnega denarja.
Denar čudežno poniknil
Prvega moža Goričan Andraža Steguja zanima, kje je končalo okroglih 80.000 evrov, s katerimi je država finančno podprla sanacijo tega kulturnozgodovinskega spomenika. Gre za sofinanciranje zahtevnih konservatorsko-restavratorskih posegov na kapeli sv. Frančiška Saleškega v gradu, opravljenih v letih 2008 in 2009.
Večino del v projektu, vrednem okoli 600.000 evrov, so izpeljali na restavratorskem centru republiškega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ker so bila dela po mnenju strokovne komisije ministrstva za kulturo v javnem interesu in pomembna za popularizacijo, so zavodu v okviru spomeniškovarstvenega projekta na razpisu odobrili najprej 16.000 evrov (leta 2008) in nato še 64.000 evrov (leta 2009). Med drugim je šlo za posege na koru, skulpturah velikega oltarja, stavbnem pohištvu in zbirki Metzingerjevih slik.
Neskladna pojasnila
Toda na javni razpis ministrstva za kulturo, ki ga je takrat vodil Vasko Simoniti, se ni prijavila družba Goričane, ki je naročala in spremljala dela ter na koncu poravnala večmilijonski račun, ampak Nadškofija Ljubljana. Ta je lastnica v letu 2001 denacionaliziranega baročnega dvorca in ga je v zameno za obnovo oddala papirnici v dolgoročni najem. Stegu se temu čudi, saj so sami naročali vse, kar je bilo v gradu oziroma kapeli narejeno. Predhodno so tudi potrjevali vse cene in plačevali račune. Dogovorjeno ali opravljeno ni bilo nobeno drugo delo, opozarja. Da so jim dodelili državni denar, je izvedel kasneje.
Na državnem zavodu zavračajo očitke. »V papirnici Goričane so zagotovo bili seznanjeni z deli, saj so s takratnim vodstvom ljubljanske nadškofije, ki je ta projekt prijavila na razpis ministrstva za kulturo, bili v tesnih stikih in sodelovanju,« so dejali. Po njihovih informacijah sta tedanje vodstvo ljubljanske nadškofije (Alojz Uran, op. p.) in glavni gradbeni izvajalec, podjetje Spekter Kranj, »sproti in zelo natančno obveščala« papirnico o poteku posameznih faz. So pa potrdili, da 80.000 evrov ni končalo na računu nadškofije, ki je na razpisu zaprosila za denar, ampak je šel neposredno zavodu. Ker so ga dodelili s posebnima odločbama, tega papirnica ni bila dolžna potrjevati, so utemeljili. »Dela je po strokovni plati nadziral odgovorni konservator iz območne enote Ljubljana Modest Erbežnik, po finančni plati je nadzor opravilo ministrstvo za kulturo v sklopu izvajanja javne službe zavoda kot tudi izvedbe projekta na omenjenem razpisu,« so še pojasnili na zavodu.
Kljub temu so med pojasnili prvega moža papirnice in pristojnimi na zavodu nekatera neskladja. Tako naj bi restavratorski center sam večkrat postavljal in podiral celotno odrsko konstrukcijo. Po naših informacijah je bilo to med drugim leta 2008 na zahtevo kardinala Franca Rodeta. Ta je hotel imeti (in je tudi imel) v nedokončani kapeli investituro vitezov božjega groba. Stegu tudi zagotavlja, da so račun za ta dela plačali oni.