Ta teden bo dokončno znano, koga bo predlagal upravni odbor javnega gospodarskega zavoda Brdo (JGZ) na vodilno mesto.
JGZ sodi med prestižne državne ustanove, kjer je direktorsko mesto v zadnjih letih burilo duhove. Najprej je Janševa vlada odstavila Iztoka Puriča, ki se je za zdaj obranil očitkov iz kazenske ovadbe o nakupu predrage preproge. Nato je prišla iz Maribora Iris Kociper Haas, ki je začela odpirati Brdo zanimivim dogodkom. »Odstopljena« je bila na začetku leta, vmes so se kot rdeča nit delovanja zavoda z okoli 200 zaposlenimi vlekle igre in igrice (anonimna sporočila, obtožbe o »mobingu« ipd.) med vodilnimi.
Vodenje je prevzel vršilec dolžnosti direktorja Franci Jagodic, ki je že dlje časa zaposlen na Brdu, a se je izkazalo, da v tekmi z visokimi petami vsaj za zdaj nima nobene možnosti za prevzem zavoda, ki se ukvarja s protokolarnimi storitvami, skuša delovati tudi na turističnem trgu in ima za to kar nekaj adutov (Brdo, zdaj tudi Snežnik, Vila Bled, grad Strmol). Povsem nepričakovano je namreč upravni odbor kot kandidatko za direktorico izpostavil Špelo Munih Stanič, ki je bila do junija direktorica državnega podjetja Uradni list, a se je od tam morala posloviti. Protikandidatki sta bili vsekakor močni in znani – bivša generalna sekretarka vlade Alenke Bratušek, Kranjčanka Tanja Šarabon in (neuradno) tudi Monika Pintar Mesarič s finančnega ministrstva. Te so ob medijsko bolj znani Jerci Cvikl zaokrožale »žensko kvoto« kandidatur za vabljivo delovno mesto. Nesojena direktorica Špela Munih Stanič je bila popolno presenečenje, ker praktično ni imela nobene stične točke z Brdom ali turizmom.
Ključen je seveda upravni odbor JGZ Brdo, katerega preobrazbo v javni gospodarski zavod je v sloviti magistrski nalogi obdelala bivša predsednica vlade Alenka Bratušek. Vodi ga Miranda Groff Ferjančič in po neuradnih podatkih iz krogov blizu vladnega vrha je prav ona »izumila« Špelo Munih Stanič, čeprav naj bi vlada na prvi redni seji imenovala direktorja oziroma direktorico JGZ Brdo. Pri tem je treba poudariti, da kandidatke z vidika izpolnjevanja pogojev niso sporne, bolj raznoliko je njihovo poznavanje Brda in delovanje na področjih, ki bi bila lahko sorodna ali podlaga za dobro vodenje javnega zavoda. Tega sta doslej že zapustili dve ženski – prej vodilni v zavodu in obenem tudi (ne)posredno vpleteni v dogajanje znotraj Brda, ki je vse prej kot v čast državni ustanovi. Katera od dam bo prepričala Mira Cerarja, bomo videli kmalu. šu
