Vožnja s prenizkim tlakom v pnevmatikah je nekaj, s čimer se vozniki srečujemo vsak dan, le malo pa jih tudi zares redno preverja, ali je z njihovimi pnevmatikami vse v redu. V Nemčiji je moral denimo njihov klub ADAC v lanskem letu na cesti s prvo tehnično pomočjo zaradi pnevmatik posredovati v kar 147.000 primerih. Po nekaterih drugih raziskavah naj bi v Evropi kar 70 odstotkov voznikov vozilo s premalo napolnjenimi pnevmatikami. Pri nas ni veliko drugače, saj imamo navsezadnje tudi ceste primerne temu, da hitro uničijo ali vsaj načnejo pnevmatike. Zatorej se uredba, ki jo narekuje oblast v Bruslju, po kateri morajo biti vsi osebni avtomobili, terenski avtomobili za prosti čas in bivalniki, prodani po 1. novembru 2014, opremljeni s sistemom za nadzor tlaka v pnevmatikah, zdi povsem logična (enaka obveza od 1. novembra 2012 že velja za vse na novo predstavljene modele avtomobilov, se pravi tiste z novo tipsko homologacijo). Prenizek tlak v pnevmatiki namreč povzroči njeno prekomerno obrabo, povečuje porabo goriva, svoje pa doda tudi pri varnosti oziroma nevarnosti.
Veliko novejših avtomobilov je že opremljenih z omenjenimi sistemi, ki jih s kratico imenujemo TPMS (»tire pressure monitoring system«, kar pomeni sistem za merjenje tlaka v pnevmatikah) in jih v grobem ločimo na pasivne in aktivne. Pasivni sistem deluje prek že obstoječe elektronske opreme v vozilu, torej ABS in ESP, saj prek njiju meri število vrtljajev oziroma obodno hitrost. Če je v pnevmatiki prenizek tlak, postane posledično »manjša«, torej ima manjši premer, s čimer se pri isti hitrosti vožnje poveča število vrtljajev pnevmatike oziroma se poveča obodna hitrost vrtenja. A sistem javi le padec tlaka, ne pa tudi, v kateri pnevmatiki se je to zgodilo in za koliko. Aktivni sistem merjenja pa uporablja tipala, ki so nameščena v notranjosti pnevmatike ali ventila in merijo tlak ali temperaturo zraka v pnevmatiki. Ta sistem je natančnejši in deluje hitreje, a tudi temu primerno več stane. Tudi do dobrih 70 evrov na pnevmatiko, kar za seboj potegne končno ceno tudi do okoli 300 evrov, pri čemer odgovorni trdijo, da bo na tak način, z rednim preverjanjem tlaka v pnevmatikah, povprečen voznik privarčeval približno 40 litrov goriva na leto.
Več dela za vulkanizerje
Glavne težave bodo nastale pri menjavi zimskih in letnih pnevmatik. Veliko voznikov ima namreč zimske pnevmatike nameščene na drugih platiščih kot letne, zatorej bo treba pri tistih, ki bodo imeli dodan aktivni sistem merjenja, kupiti štiri nova tipala ali pa celotno pnevmatiko sneti s platišča, prenesti tipala v druge pnevmatike in jih tudi na novo umeriti. To pa bo dodatno podaljšalo čas dela pri vulkanizerju, s čimer se bodo seveda podaljšale čakalne vrste, poleg tega bodo morali vulkanizerji biti usposobljeni za delo in umerjanje teh tipal.
Pri vsem skupaj je zelo pomembno, da za vozila, registrirana pred 1. novembrom 2014, ta dodatek ni potreben, bo pa predstavljal dodaten strošek za tiste posameznike, ki so nov avtomobil kupili (plačali) pred 1. novembrom, a ga registrirali kasneje, in teh tipal nimajo. Tipala naj bi po zagotovilih proizvajalcev delovala od šest do sedem let ali od 100.000 do 150.000 kilometrov, po tem času pa naj bi se izpraznila baterija, ki jih tipala, s čimer bodo morali uporabniki povsem zamenjati vsa nameščena tipala.
Slovenci na ustreznost pnevmatik ne damo veliko
»S tem sistemom se bo nekoliko podaljšal čas menjave pnevmatik. Cene na trgu senzorskih ventilov so za zdaj od 50 evrov naprej. Sčasoma bodo cene padale, sploh ko bodo na trgu univerzalni ventili, ki jih bo mogoče klonirati. Zato pa bodo vulkanizerji potrebovali posebno napravo, ki bo omogočala kloniranje zapisa iz originalnega senzorskega ventila na univerzalni senzorski ventil. Dejstvo je, da prodajalci vozil ne obvestijo kupcev vozil o senzorskih ventilih. Lastniki novih vozil se s tem srečajo šele pri vulkanizerju, ko pridejo na menjavo pnevmatik, ali ob poškodbi pnevmatike. Na slovenskih cestah v zadnjem času opažamo, da prihaja do veliko nesreč zaradi pnevmatik, sploh v slabših vremenskih razmerah, kar je potrditev, da Slovenci na ustreznost pnevmatike ne damo veliko. Zavedati se je treba, da je pnevmatika edina stična točka s cestiščem in da je ustreznost bistvenega pomena. Pnevmatik ne kupujemo zaradi kazni, ampak zaradi svoje varnosti,« je povedala Polona Okorn iz Vulkanizerstva AC Stipič iz Ljubljane.
Nove uredbe bodo prinesle še eno spremembo: domači vulkanizerji bodo le še težko opravljali svojo dejavnost, saj bodo morali kupiti novo opremo in bodo morali imeti tipala na zalogi, s čimer bodo težko konkurenčni v primerjavi z večjimi vulkanizerskimi servisi.
