Podjetje Duol je nedavno postavilo univerzitetno športno dvorano v Savdski Arabiji, te dni so pred njimi pogajanja za postavitev napihljivih hal za hrambo več milijonov ton žita v eni od držav črne celine. »V Savdski Arabiji glede na to, da gre za kraljevo univerzo in da je naročnik zadovoljen z nami, pričakujemo v naslednjih letih še več naročil. Nadaljujemo tudi sodelovanje z vojsko Savdske Arabije, ki že ima naš športni objekt pod balonom,« umirjeno pripoveduje Dušan Olaj, direktor podjetja Duol s sedežem na Brezovici, od koder na primer prihaja tudi MI Elektronika, letošnja gazela osrednje Slovenije.

Del vrhunske prodajne ekipe, ki je večino časa seveda na terenu, je tudi Olaj. »Novembra sem bil na poti 23 dni. Ponavadi šest mesecev na leto preživim zunaj. Kupec te mora čutiti. Nobena tehnologija ne more nadomestiti stiska rok in pogleda v oči,« odgovori na vprašanje, koliko si pri poslu lahko pomaga s skypom in drugimi kanali komuniciranja, ki jih ponujajo sodobne tehnologije.

Navidezno resničnost spreminjajo v realnost

»Jaz, skype in cel svet. Virtualno. In jutri pot, ker je treba to navidezno resničnost spreminjati v realnost. Da jo prehitimo, saj od tega živimo! In cel svet je naš trg. Kot je rekel eden naših kupcev: Duol is actor, others are only reactors. Za nas, ki smo znotraj Duola, je vse skupaj videti kot igra. Igramo se in učimo igre druge. Da se to imenuje biznis, so si verjetno izmislili tisti, ki ne razumejo poslanstva zadovoljevanja potreb,« pravi Olaj, med drugim podjetnik leta 2013 in ironman, ki se v prostem času posveča triatlonu.

Njegova skupna točka s poslom je samozavest, pravi Olaj. »Triatlon in posel sta stična v postavljanju meja in ciljev in njihovem doseganju. Ni potrebe presegati meja in ciljev, ki si jih človek zada. Smisel je doseči cilj in ne pregoreti ali odstopiti na tej poti. In šele ko prečkaš prvi cilj, si postavi naslednjega. Tudi če naslednjega ne boš dosegel, ti tega prvega nihče več ne more vzeti.«

Sodeč po poslih letošnjega leta bo tudi Duol letos in prihodnja leta rasel gazelje dinamično. Medtem ko so lani ustvarili za slabih pet milijonov evrov prometa, bo letos prodaja višja za petino. »Napovedi za prihodnji dve leti pa si ne upam dati. Povem lahko zgolj, da bo realizacija neprimerno višja in rezultati neprimerno boljši kot letos. Glede na produkt, ki ga imamo, in obnašanje trga je načrtovanje konstantne letne rasti skorajda nemogoče. Skok v letu 2012, ko smo ustvarili za 6,8 milijona evrov prometa, je posledica velikega enkratnega posla v letu 2012. V lanskem letu pač takega velikega posla nismo imeli, se nam pa spet obeta prihodnje leto.«

Od pogovorov do sklenitve posla minila štiri leta

Trg Savdske Arabije je poseben, pravi Olaj. »To je trg, kjer čas izgubi pomen. Od prvih pogovorov do postavitve je namreč minilo štiri leta.« Medtem pa si že odpirajo vrata na področje kmetijstva, kar je za njih nekaj novega. Če bodo prihodnje dni, ko stečejo pogajanja, uspešni, bodo postavljali balone za skladiščenje več milijonov ton žita. »Gre za izjemen tehnološki izziv. Ni dvoma, da smo projekt sposobni izvesti, obstaja pa veliko odprtih tehničnih vprašanj. Skladiščenje in manipulacija z milijoni ton žita v realnem času je logistična operacija, ki ne dopušča niti najmanjše napake.«

Kot nišni igralec so prisotni na vseh celinah. Medtem ko so lani največ prodali v Skandinaviji, je bil letos najbolj v vzponu ruski trg, prihodnje leto bodo to, kot kaže trenutno, zalivske države, nove priložnosti pa pospešeno iščejo tudi v Afriki. Z napihljivimi halami lahko ustvarijo 2000 kvadratnih metrov veliko teniško dvorano, kot so jo na primer postavili v Minsku, vse do 15.000 kvadratnih metrov velikega pokritega nogometnega stadiona, ki stoji v Kazahstanu in je drugi največji na svetu.

»Internacionalizacija ni za tiste, ki bi radi svoje težave na domačem trgu hitro rešili tako, da gredo na tuji trg. Kovček v roko in na pot ni dovolj. Tu se zgodba šele začne. Tuji trg te mora spoznati, si vzeti čas za primerjavo, ne nazadnje te mora potrebovati. Vse to pa je povezano z vložki, ki dostikrat vsaj v našem primeru pomenijo na sto tisoče evrov, preden sklenemo prvi posel na novem trgu.« S podporo gospodarske diplomacije ima Olaj odlične izkušnje. »Prepričan sem, da nas je vedno več takih, ki delimo to mnenje. Stvari so se v zadnjih dveh do treh letih močno spremenile na bolje. Ministrstvo za zunanje zadeve z ministrom Karlom Erjavcem na čelu je izjemno naklonjeno našim idejam, kje in kako pomagati odpirati vrata, veleposlaništva pa v svojem ekonomskem delu postajajo resnična podaljšana roka in servis države v službi podjetij.

Brez polovičarstva in kompromisov

Od podpisa pogodbe do postavitve balona v povprečju potrebujejo od tri tedne do tri mesece, odvisno od zahtevnosti projekta. »Glede na vpeljani poslovni model nam količina naročil ne povzroča nobenih težav več. No, skoraj nobenih težav več. Sezonske konice so še vedno problem. Ko je nečesa preveč, je tega preprosto preveč,« v smehu pripoveduje Olaj, ki je v želji, da so pri svojem poslu najboljši, pred leti podjetje, ki je imelo tudi lastno proizvodnjo, reorganiziral in obdržal samo projektiranje in prodajo, proizvodnjo pa zaupal podizvajalcem. »Vse sile smo usmerili v tisto, v čemer smo lahko brez lažne skromnosti – najboljši na svetu. In če hočeš biti v nečem najboljši, potem se moraš ukvarjati zgolj s tem. V vrhunskem poslu ni polovičarstva in sklepanja kompromisov.«

Kot take so jih prepoznali tudi Japonci. Duol je namreč japonski kompetenčni center. »Japonci so nas izbrali, ker smo zares edino podjetje na svetu, ki njihove membrane lahko testira v vseh ekstremnih pogojih uporabe, to pomeni pri –50 stopinjah Celzija za polarnim krogom ali pri +50 stopinjah Celzija v Savdski Arabiji. Z naših balonov lahko naš japonski partner dnevno pridobiva podatke o obnašanju membran in ti podatki so neprecenljivi za nadaljnji razvoj temperaturno obstojnih membran. Za Duol to sodelovanje pomeni, da krepko pred konkurenco uporabljamo nove materiale in jih preverjamo v praksi. V Duolu hodimo pred časom.«

To potrjuje tudi vrsta projektov oziroma novih izdelkov, s katerimi stopajo na trg. »Ko imamo nov izdelek, moramo najprej na trgu ustvariti potrebo po njem, šele potem ta izdelek poskušamo prodati. Seveda vemo, kako se gibljejo trendi na posameznih trgih, kar nam daje neke okvire za načrtovanje,« pravi Olaj in potrdi, da jim dinamiko vlaganj v razvoj uspe financirati ob pomoči bank. Nov razvojni korak pomenijo tudi napihljive hale s fotocelicami. »Pripravljamo izjemno novost na tem področju. Povem lahko samo to, da nam je uspelo ukrotiti veter in sonce in oba bosta v bodoče pomemben del napihljivih hal.«