Še povsem nedotaknjeni žemlji in zapakiran kruh, na pol obgrizen burek, šop korenja, polni konzervi čičerike in paštete, brokoli, še zavit v plastičen ovoj, nedotaknjeni riževi vaflji, cela, le nekoliko obtolčena jabolka, kakiji. Delavci ljubljanske Snage so potrebovali le nekaj minut, da so med smetmi, ki so jih ljudje odvrgli v enega izmed črnih zabojnikov za odpadke, poiskali hrano in jo zložili na zajeten kup ob preostalih smeteh. »Velik del hrane, ki se je znašla v tem zabojniku, je bil verjetno takrat, ko so se ljudje odločili, da jo zavržejo, še vedno užiten,« ob pogledu na kup, ki je bil iz minute v minuto višji, pojasni direktor Snage Janko Kramžar. »Dokler nazorno ne pokažemo, mnogi ne verjamejo, da še vedno zavržemo preveč hrane. Vendar povprečno na leto v smeteh pristane približno 82 kilogramov hrane na vsakega Slovenca, kar bi zadostovalo za okoli tristo obrokov na leto,« direktor opozori, da ni zgovoren le kup zavržene hrane pred našimi očmi, temveč tudi statistični podatki.
Črn zabojnik poln odpadkov, ki vanj ne sodijo
»Zabojniki so ogledalo našega življenja, ogledalo družbe,« je ob tem poudarila tudi Živa Lopatič iz zadruge Buna. In ker v zadrugi želijo, da bi bil odsev iz tega ogledala v prihodnjih letih lepši, so na pobudo Informacijske pisarne Evropskega parlamenta Slovenije in v sodelovanju z ljubljansko Snago minulo soboto pripravili tematsko delavnico Obrnimo zabojnike. V parku na Špici so prekucnili naključno izbran črn zabojnik, v katerega sicer sodijo odpadki, ki jih ne moremo razvrstiti v druge zabojnike. »Da bo med smetmi velika količina hrane, smo glede na znane podatke sicer pričakovali, a ob pogledu na hrano v smeteh še vedno ostanem brez besed. Me je pa presenetilo tudi to, koliko je ob hrani še preostalih odpadkov, ki v ta zabojnik ne sodijo, saj je pri nas stopnja ozaveščenosti o ločevanju odpadkov že precej visoka,« je bila ob pogledu na smeti, razgrnjene po tleh, neprijetno presenečena Lopatičeva.
Kot je pojasnil Kramžar, se namreč Slovenija po podatkih Eurostata uvršča na drugo mesto po stopnji ločenega zbiranja odpadkov, a je bilo v soboto v izbranem zabojniku, iz katerega so stresli okoli 250 kilogramov smeti, le nekaj mačjega peska in plenic, ki tja tudi sodijo. Preostale odpadke, prevladovala je predvsem embalaža, bi ljudje morali odvreči v druge zabojnike. »Čeprav smo v zadnjih desetih letih naredili velik korak naprej, smo lahko še boljši,« je ob tem poudaril Kramžar in dodal, da mora vsak začeti pri sebi. »Pazimo, da kupimo toliko, kot lahko porabimo, smo pozorni na to, do kdaj je hrana še uporabna, skušamo sestavine, ki so ostale pri ali po kuhanju, uporabiti še za kakšen obrok, jih zamrznemo,« direktor našteje nekatere ukrepe, s katerimi lahko vsak zmanjša količino zavržene hrane v domačem gospodinjstvu.
Med prazniki zavržemo še več hrane
Medtem je kup hrane iz črnega zabojnika na Špici dodobra narasel. Največ je bilo kruha in drugih pekovskih izdelkov ter zelenjave, nekaj tudi mlečnih izdelkov, kot je na primer na pol popit tetrapak mleka. To so, kot je dejal Kramžar, izdelki, ki se tudi sicer najpogosteje znajdejo v smeteh. Uradnih primerjav, koliko hrane Slovenci zavržemo v primerjavi z drugi državami, na Snagi nimajo, a direktor predvideva, da Slovenija ne izstopa: »Glede na to, da se je zdaj zbudila vsa Evropa in ko govorimo o ukrepih, s katerimi bi zmanjšali količino odpadkov, govorimo predvsem o zmanjšanju zavržene hrane, predpostavljam, da so odstotki v drugih evropskih državah podobni.«
Nedaleč stran od Špice, kjer so delavci že pospravljali raztreseno vsebino črnega zabojnika in z lopatami polnili še zadnje vreče z zdaj pravilno ločenimi smetmi, so tudi to sobotno dopoldne ob nabrežju Ljubljanice in na nekaterih trgih vrata odprle sejemske ter gostinske hiške, sivo in turobno nebo je razsvetljevala praznična okrasitev. A veseli december ne prinese le prazničnega vzdušja, v katero se je prestolnica odela minuli teden. »Med prazniki si ljudje dovolijo kupiti več. Ne sprašujejo se več, kaj potrebujejo, temveč kaj želijo. Zato je hrane v tem času v smetnjakih še nekoliko več,« je opozorila Lopatičeva. Zato bodo v Buni že danes med 17. in 20. uro ponovno zavihali rokave in na kuharski delavnici v Gostilni dela skušali pripraviti nove jedi iz ostankov hrane, ki bi sicer romali v koš.