Res je, da je lanskoletna polovična rešitev zakonske prepovedi brisanja računov prinesla spodbudne rezultate. Toda če upoštevamo, da so gostinci od leta 2007 do 2009 po ugotovitvah Fursa z brisanjem predhodno fotografiranih računov davčno osnovo znižali za več kot 80 odstotkov, drugega niti ni bilo pričakovati. Kvazi davčne blagajne, ki so jih pospremile visoke kazni v primeru kršitev, so večino podjetnikov, ki imajo opraviti z gotovino, odvrnile od slovenske folklore naknadnega brisanja izdanih računov. Še vedno pa obstajajo številni, ki se na visoke kazni požvižgajo in še naprej davkarijo prinašajo okoli. Tudi blagajne, ki omogočajo brisanje računov, je še vedno mogoče dobiti na trgu – pri manjših, neuveljavljenih podjetjih, ki po morebitni izrečeni kazni vrata »štacune« čez noč zaprejo in odprejo novo podjetje.

Zagotovo bi bili izidi uvedbe pravih davčnih blagajn še boljši. Pogosto opevani rezultati sosednje Hrvaške, ki je davčne blagajne uvedla na začetku lanskega leta, neposredno niso primerljivi. Med drugim tudi zato, ker naj bi se v sosednji državi bolj goljufalo kot v Sloveniji. Dejstvo pa je, da se bo z uvedbo davčnih blagajn, ki bodo neposredno priklopljene na davkarijo, manevrski prostor za prestopništva znižal. Še vedno bo obstajal marsikdo, ki stranki ne bo izdal računa. Toda zaradi davčnih blagajn jih bo »iznajdljivi« posameznik hitreje dobil po grbi. Če na primer frizerski salon ali avtomehanik za več ur ne izda računa, davkarija tega zdaj ne more zaznati. Ko bodo davčne blagajne zaživele, bo drugače. V sumljivi poslovni obrat bo lahko Furs po hitrem postopku poslal inšpektorja. Po uvedbi davčnih blagajn se bo marsikateremu podjetniku, ki vladarju ne plačuje, kar je vladarjevega, promet zvišal za več sto, če ne celo tisoč odstotkov.

Tako kot v preteklih letih, ko je na primer Obrtna zbornica Slovenije napovedovala celo referendum o davčnih blagajnah, lahko tudi v prihodnjih mesecih pričakujemo upor številnih tistih, ki imajo opraviti z gotovino. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), hramu slovenskega gospodarstva, so se že odzvali. Svoje nasprotovanje davčnim blagajnam so zavili v plašč ostre kampanje proti novim davčnim obremenitvam na energente in sladke pijače. Pravzaprav na GZS davčne blagajne podpirajo, vendar hkrati zahtevajo, da država zniža davčne stopnje. To pa očitno pomeni, da na GZS ob obstoječih davkih zdajšnje pomanjkljivo stanje podpirajo in si hkrati prihajajo v nasprotje, ko zahtevajo odločen boj proti sivi ekonomiji. Vstajo lahko pričakujemo tudi iz vrst odvetnikov, (zobo)zdravnikov… Po napovedih vlade izjem pri poslovanju z gotovino ne bo.

Z davčnimi blagajnami se bodo s terenskim delom močno razbremenili inšpektorji, ki jih od lanskega leta pogosto spremljajo oboroženi cariniki. Tudi zato bodo več energije lahko posvečali velikim ribam. Toda bitka z njimi bo zahtevnejša, a izkupiček po drugi strani zajetnejši…