Zgodba z nelegalnim odlagališčem v Dolu pri Borovnici, kamor je občina Borovnica vrsto let nezakonito odlagala gradbene odpadke, je dobila epilog. Oktobra so dokončno odstranili 24.000 kubičnih metrov materiala, ki se je nakopičil na zavarovanem območju Nature 2000 in Krajinskega parka Ljubljansko barje, za kar je morala občina plačati dobrih 58.000 evrov. Poleg tega je inšpektorat za okolje in prostor občini izdal za skupno 24.000 evrov kazni, medtem ko je moral 8500 evrov plačati tudi »boter« nelegalnega odlagališča, nekdanji župan Andrej Ocepek, ki se je z občinskega prestola poslovil po letošnjih županskih volitvah.
Botra nelegalne deponije je bila občina
Na Dolu pri Borovnici je bila med tamkajšnjo čistilno napravo in nogometnim igriščem nekoč deponija, ki pa so jo leta 2006 sanirali. A zemljišče je kljub tabli, ki označuje, da je odlaganje kakršnih koli odpadkov prepovedano, kmalu zatem spet prevzelo staro funkcijo. Odpadke so odlagali vsi, prednjačila pa je občina oziroma izvajalci raznih občinskih infrastrukturnih projektov, ki so tjakaj odlagali odvečni gradbeni material. Z začetkom gradnje novega blokovskega naselja pa je začel hrib na borovniškem barju skokovito rasti. Gradbinci niso dovažali zgolj zemlje, peska ali skal, temveč tudi odpadni gradbeni material – od plastičnih cevi, jaškov, ostankov armature in salonitnih cevi do polivinila.
Nekdanji župan Ocepek je tedaj za Dnevnik pojasnjeval, da se dela hrup za prazen nič in da bo občina s tem v resnici privarčevala, saj bodo gradbeni material uporabili pri dokončanju gradnje blokovskega naselja – za nasutje terena. Pa je občina res privarčevala? Nekdanji občinski svetnik Damjan Debevec, ki se je s kolegi nekajkrat tudi lotil čiščenja nelegalne deponije, pravi, da so občani pravzaprav trikrat plačali za isto storitev. »Najprej smo plačali izvajalcem javnih projektov, saj je deponiranje vselej vključeno v izvedbo posameznega projekta. Drugič smo plačali s kaznimi, ki jih je izdal okoljski inšpektorat, tretjič pa z dokončno sanacijo deponije,« opozarja Debevec.
Nad nekdanjega župana tudi tožilstvo
Na inšpektoratu za okolje in prostor so od marca 2011 do danes Občini Borovnica izdali 24 sklepov o izvršbi z denarno kaznijo 1000 evrov, kar pomeni skupno za 24.000 evrov kazni. »Ker odgovorna oseba (Andrej Ocepek, op. p.) ni spoštovala z odločbo odrejenih ukrepov inšpektorja, ji je bilo v prekrškovnem postopku za isto časovno obdobje izdanih 17 plačilnih nalogov z globo 500 evrov, torej skupno za 8500 evrov glob,« so pojasnili na inšpektoratu. Ali jih je občina poravnala, nam niso odgovorili, prav tako so ignorirali naše vprašanje, ali jih je poravnal Ocepek.
Ta si je z »botrstvom« nelegalni deponiji v Dolu prislužil tudi tri kazenske ovadbe. Višja državna tožilka Katjuša Čeferin nam je povedala, da je tožilstvo zoper eno fizično osebo na okrajno sodišče na Vrhniki vložilo obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja obremenjevanja in uničenja okolja in kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. »Na okrožno sodišče v Ljubljani pa je bila zoper isto osebo vložena zahteva za preiskavo zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic,« je pojasnila Čeferinova.
Želel je le privarčevati nekaj denarja
Nekdanji borovniški župan Andrej Ocepek nam je potrdil, da je z ovadbami seznanjen, pravi pa tudi, da je globe okoljskega inšpektorata poravnal v celoti. »Material, ki smo ga odvažali na deponijo, je bil namenjen za nasipavanje terena pri gradnji novega zbirnega centra za ravnanje z odpadki, ki bo zraven čistilne naprave. Na Barju se pač zemlja ugreza in to bi bil dober material za zasutje. Toda na Agenciji RS za okolje je postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja trajal kar tri leta, v tem času pa so se kopičile kazni okoljskega inšpektorata. Zdaj smo morali ves material uničiti, naslednje leto pa bomo morali kupovati novega,« je Ocepek pojasnil, zakaj je odredil odlaganje izkopanega gradbenega materiala na črno. Pojasnil je tudi, da Komunalnemu podjetju Vrhnika zato občina ni plačala za odvoz materiala ob rekonstrukciji Ljubljanske ceste in izvedbi kanalizacijskih del. »To so natolcevanja,« je poudaril in dodal, da je Slovenija verjetno edina država v Evropi, kjer izkopani material nemudoma postane odpadek, ki ga je treba uničiti.
