Poleti je ob Bushwiški aveniji vzniknilo novo koncertno prizorišče The Wick. Povezano s ploščadjo pod odprtim nebom in pivnico The Well, kjer je mogoče po zmernih cenah piti vrhunsko pivo in zmazati hamburger, je locirano v kompleksu na 260 Meserole Street, kjer je zrasla glasbena skupnost. Joshua Richolt iz The Wick jo opisuje kot meko za glasbenike. Njihove sosede so različne glasbene družbe, v Sweat Shopu so vadbeni prostori za skupine in studii, zraven imata sedež Tom Tom magazin in radijska postaja Newtown.
Za novim koncertnim prizoriščem stoji ekipa prekaljenih kadrov iz produkcije glasbenih in klubskih dogodkov. Ob Richoltu sta to še Shay Vishawadia in Chris White. Prejšnjo soboto zvečer sem imel priložnost sedeti in kramljati z njima v družbi kolega Bryana. Shay skrbi za ponudbo pivnice. Ob srčni zavzetosti za projekt, ki je šele v fazi gradnje, je izžareval trdo prepričanost o njegovi domišljenosti. S poslovno žilico je dodal, da nižje v Bushwicku odpira še en, bolj snobovski lokal. V prihodnjih štirih letih hoče ta petdesetletnik postaviti biznis na trdne noge in imeti redne dohodke, da se bo lahko posvetil svoji hčeri in ji plačal šolanje. Chris ni bil tako oseben. Videti je bilo, kot da ga zanimajo samo dobri in izzivalni koncerti ter seveda čim boljši obisk. Smernice so zastavljene zelo široko, zato se oprime vsakega dobrega predloga in morebitnega sodelovanja. Z Bryanom sta tako hitro spekla dogovor, da bi spomladi na platoju za 1500 ljudi priredili koncert ob izidu nove plošče kultnih garažarjev The Sonics, in si na koncu segla v roko. Pogovor je stekel o glavnih gostih tistega večera. »Kdo skrbi za Sleaford Mods?« je vprašal Bryan. »Nimajo menedžerja.« »Kako?« je skoraj odpadla brada podjetnemu kolegu.
Šlo je za prvo in za zdaj edino gostovanje tega minimalističnega hiphop punk dua v ZDA. Po dokaj lesenih The Rogers Sisters in nadobudnih rockerjih Gotobeds sta flegmatični Andrew Fearn in jezikavi Jason Williamson pred tristoglavo množico oddelala svoj antikoncert. Prvi je s klikanjem po prenosniku spuščal podlage, na njih zadovoljno mencal na mestu in lagodno srkal pivo. Levo od njega je stal srboritež, ki je pljuval v mikrofon, se živčno praskal po glavi in bruhal svojo kritiko in jezo čez vse, kar leze in gre. Najbolj so zapekli komadi, ki napadajo in slačijo glasbeni biznis, njegov srd pa je nekdo iz prvih vrst hotel pogasiti z zalučanim kozarcem piva.
Sleaford Mods sem ujel na pravem mestu, v ZDA, kjer so pojmi, kot so »organic«, »independent«, »do it yourself«, šli v franže. Čisto na vsakem kraju, naj bo to na Broadwayu, Befordu, v Greenwich Villageu ali Bushwicku, so to le še prazne fraze navadnega posla v boju za preživetje.
