Poletni dnevi so voznike dodobra razvadili in že ob jesenskem dežju so zadeve na cestah postale bolj zapletene. Pozimi, ko pade prvi sneg, pa morajo vozniki možgane preklopiti na povsem drugačen način razmišljanja za volanom. Nestrpnost in lahkomiselnost se lahko hitro končata slabo, večina nesreč pa je posledica presenečenja. Še maloprej je bila cesta suha, za naslednjim ovinkom pa je na njej nekaj centimetrov snega. Pri temperaturah okoli nič stopinj Celzija moramo vedno znova računati, da se bo oprijem koles s podlago lahko zelo hitro zmanjšal na minimum. Večina avtomobilov z malce boljšo opremo ima zato že vgrajen termometer z opozorilom, kdaj se zunanja temperatura približuje ničli, po navadi se oglasi pri treh stopinjah Celzija.

Vozniki in voznice v Sloveniji se sicer vedno bolj zavedajo pasti, ki jih ponuja zimska vožnja. »Uporaba ustrezne zimske opreme se pri voznikih z leti povečuje. Glede na gostoto prometa je odstotek neustrezno opremljenih vozil sorazmerno majhen. Do zastojev oziroma ovir v prometu, ki smo jim priča v zimskih obdobjih, pripomorejo ekstremne padavine in razmere, ki v takih okoliščinah nastanejo in se jim kljub ustrezni zimski opremi ne moremo izogniti. Zimska služba je v večini primerov ustrezno pripravljena, seveda pa sta pretočnost in potek prometa odvisna tudi od vremenskih razmer, opremljenosti vozil z ustrezno zimsko opremo in sposobnosti voznikov za vožnjo v zimskih razmerah,« pravi Vesna Drole, vodja policijskega sektorja za odnose z javnostmi.

Začne se s preventivnim posipanjem

Slovenija sicer ni tako zelo velika država s tako razvejanim sistemom cest, da zadeve ne bi bile obvladljive, pa vendar se zgodi, da včasih odgovorne preseneti vreme. Na drugi strani pa bi morali tudi vozniki upoštevati, da je zima letni čas, ki je voznikom manj prijazen. »Kljub vsem naporom vzdrževalcev, da bi v zimskih razmerah zagotovili nemoten potek prometa, brez sodelovanja uporabnikov cest ne gre. Pot v zimskih razmerah mora biti načrtovana. Pred potjo je priporočljivo preveriti stanje cest in vremensko napoved. Poleg informacij, ki so uporabnikom dostopne preko radia in televizije, je na voljo tudi internet, kjer je mogoče spremljati ažurne posnetke iz videokamer na 50 lokacijah državnih cest in še 98 lokacijah na avtocestnem omrežju. Vse te informacije nam dajejo možnost izbire alternativne poti oziroma alternativnega sredstva prevoza. V zimskih razmerah je treba računati z daljšim časom potovanja, zato se na pot odpravimo prej,« svetuje Ljiljana Herga, vodja sektorja za vzdrževanje in varstvo cest na Direkciji RS za ceste (DRSC) in dodaja, da za skoraj 6000 kilometrov dolgo državno cestno omrežje glavnih in regionalnih cest, katerega upravljalec je DRSC, skrbi sedem koncesionarjev.

Uradno se zimska služba vsako leto vzpostavi 15. novembra in deluje do 15. marca prihodnjega leta oziroma odvisno od dejanskega vremena: »Kljub nasprotnemu prepričanju in pričakovanju javnosti prevoznost cest v zimskem obdobju ne pomeni, da so ceste prevozne tako kot v drugih letnih časih. Prevoznost je zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 centimetrov in na drugih cestah 15 centimetrov, promet pa je možen s predpisano zimsko opremo. Večina akcij zimske službe se začne z izvedbo preventivnega posipanja, plužiti pa se prične, ko je na vozišču tri do pet centimetrov snega, pri čemer na koncu plužne poti količina snega na vozišču znaša največ deset centimetrov. Mnenje nekaterih, da se ekipe odpravijo na teren oziroma pričnejo plužiti šele takrat, ko je na vozišču 10 do 15 centimetrov snega, je napačno,« še dodaja Ljiljana Herga, ki pravi tudi, da je DRSC v zadnjih 19 letih v povprečju porabila okrog 50.000 ton soli letno. Za ustrezno očiščenost cest sicer skrbi 1120 delavcev, ki imajo na voljo 410 plugov različnih vrst, 251 vlečnih in 133 samodejnih posipalnikov, 31 snežnih rezkarjev in 650 drugih vozil ter mehanizacije.

Plugov se ne prehiteva

Najbolj pomembna transportna žila države je seveda slovenski avtocestni križ, zato je še kako pomembno, da ta ostaja prevozen. Na Darsu pravijo, da na njem začnejo s posipanjem cest že pred začetkom sneženja, da s preventivo preprečijo sprijemanje snega z voziščem. »Na teh cestah je zagotovljena prevoznost 24 ur na dan, vse dni v letu, v času močnega sneženja pa mora biti zagotovljeno, da je prevozen vsaj en vozni pas. Prevoznost je zagotovljena, če višina snega na teh cestah ne presega desetih centimetrov, promet pa je mogoč z uporabo zimske opreme vozil. Zimsko službo pri Darsu izvajajo naši delavci iz devetih avtocestnih vzdrževalnih baz (Murska Sobota, Maribor, Slovenske Konjice, Vransko, Ljubljana, Hrušica, Postojna, Kozina in Novo mesto) in iz njihovih šestih izpostav. Med njimi največji del avtocestnega omrežja vzdržujeta avtocestni bazi Ljubljana in Postojna, vsaka približno sto kilometrov avtocest in hitrih cest, ki skupaj zagotavljata prevoznost približno tretjine celotnega avtocestnega omrežja v našem upravljanju,« so povedali pri Darsu.

Ob povprečni zimski sezoni je strošek 4,5 milijona evrov, z njimi pa bo 450 delavcev družbe z 270 vozili v prihajajoči zimi vzdrževalo 607 kilometrov avtocest in hitrih cest, 144 kilometrov priključkov nanje, 21 kilometrov razcepov in 50 kilometrov servisnih poti. »Za letošnjo zimo imamo pripravljenih 40.000 ton posipnih materialov in približno dva milijona litrov kloridov,« še dodajajo na Darsu, kjer opozarjajo tudi na napake voznikov, ki jih opažajo med svojim delom, predvsem na to, da želijo vozniki plug na vsak način prehiteti, kar je izredno nevarno in tudi nesmiselno – tako so zabeležili že kar nekaj nesreč, ko je vozilo zaneslo v plug.

Vozniki in voznice torej še zdaleč nismo brez napak, zato je ključno, da sami pri sebi razčistimo nekaj stvari. Tudi Manuel Pungertnik, inštruktor varne vožnje pri AMZS, pravi, da vozniki še zdaleč niso vedno dovolj dobro pripravljeni na zimske razmere: »Na primer odstranitev snega z vozila, čiščenja snega in ledu s šip, luči in ostalih svetlobnih teles, zaradi česar v osnovi predstavljajo nevarnost sebi in vsem ostalim udeležencem v prometu – vsemu temu posvečamo premalo pozornosti.« Dejstvo je, tako Pungertnik, da morajo vozniki prilagoditi hitrost razmeram, poleg zimskih pnevmatik pred daljšo potjo ali ko se napovedujejo obilnejše padavine, v vozilo ni odveč dati še zimskih verig, pred tem pa se velja podučiti, kako se jih natakne na pogonski kolesi. »Hitrost vožnje s snežnimi verigami je omejena na največ 50 km/h, tudi na avtocesti. Pri vožnji upoštevajmo tudi druge udeležence v prometu, zaradi česar naj bo vožnja bolj defenzivna. Pojem defenzivna vožnja nikakor ne pomeni biti ovira na cesti, ampak poskušati s predvidevanjem preprečevati napake drugih udeležencev v prometu. Vsekakor pa naj bo vožnja v zimskih razmerah ob večji varnostni razdalji, kar bo pozitivno vplivalo tako na preprečevanje napak drugih kot tudi na manever reševanja, v kolikor se bomo v njem znašli,« še dodaja Pungertnik.

Težave s parkirišči

Tudi Ljubljana kot prestolnica Slovenije ima pozimi svoj »zalogaj« dela. Vita Kontič z Mestne občine Ljubljana nam je povedala, da ima njihov koncesionar v letošnjem načrtu izvajanja zimske službe za nalogo pokrivati 933 kilometrov cest, 199 kilometrov kolesarskih stez in 330 kilometrov pločnikov, vrstni red čiščenja pa se opravlja po prioritetnem seznamu. »Koncesionar KPL ima za izvajanje letošnje zimske službe sklenjene pogodbe s 125 kooperanti, pogodbo za vzdrževanje cest ima sklenjeno od leta 2006 v višini dobrih dvanajst milijonov evrov. Ta znesek vključuje tako zimsko kot letno vzdrževanje, dejanski stroški pa so odvisni od obilnosti snežnih padavin in trajanja zimskih razmer.« Še največ težav imajo, tako Kontičeva, pri čiščenju parkirišč, ker so na njih parkirana vozila in za izvajalca zimske službe niso dostopna.