Za prve telefone pri nas so našli tudi izvirno slovensko ime, daljnogovornik oziroma daljnoglasnik, vendar se to poimenovanje ni tako uveljavilo kot denimo na Hrvaškem, kjer je poleg sicer veliko bolj razširjenega poimenovanja telefon v rabi tudi brzoglas. Danes so na področju telefonije prevlado prevzeli GSM prenosni telefoni različnih izvedb in zmogljivosti. Prvo bazno postajo tedaj še analogne mobilne telefonije (NMT) so na tleh tedanje Jugoslavije postavili leta 1987 v Zagrebu.

Telefon,

napravo, s katero se v daljavo govori, kakor se namreč s telegrafom v daljavo piše, je izumel Nemec »Reiss«. Pred 16. leti je bilo to orodje še nepopolno in praktično neporabljivo. Ali ves stroj je popravil profesor Graham Bell v Ameriki tako, da se sedaj more rabiti kakor telegraf, ki v daljavo piše. – Daljnogovornik je jednostaven in priročen; lesen cilinder je izpeljan v ploščnato cev, v katero se govori. Pod odpertino te cevi je tenka ploša iz valjanega železa n. pr. 4 ctmtr. v premerju. Pol milimetra pod to gleda iz vodilnega navijalnika (Inductionsrolle) tenak drot. Ko se govori, se začnejo gibati železne ploče in se nagibajo na magnet; s tem se verižica odpira in zapira; na drugem stroji, ki je v poljubni daljavi zvezan s pervim strojem z dvojnim vodilnim dratom se železna plošča ravno tako vzdiguje in tako se začuje glas. V Ameriki so skusili, da zvuk zarad daljave ne zgublja ničesa. – No počakimo, kaj še pride; eni tako, drugi drugače pišejo o tej znajdbi in njeni praktični vrednosti.

Učiteljski tovariš, 15. december 1877

Telefon.

V novejšem času se po časnikih veliko bere o novi iznajdbi, ki v mnogem oziru boje še bolj ugaja kakor telegraf in kteremu so dali ime telefon – dalnoglasnik. Da bodo naši čitatelji poznali ta novi inštrument, hočemo tudi mi nekoliko o njem spregovoriti.(…)

Te dni smo čitali, da si misli Bismark napraviti telefon iz Varzina v Berlin, da bi mogel ne samo slišati, karkoli se šepeta v cesarskih čumnatah in državnej zbornici, ampak da bi zamogel tudi svoje ukaze tija pošiljati. Kaj je telefon? Telefon je postal sedaj junak dneva. (…) Telefon ni nikakoršna bajka, ampak prava resnica reč kakor železnice, telegrafi in fotografije, in morebiti se bo sprl s temi tremi o gospodarenji sveta. Telefon ni samo dalnogovor ampak tudi dalnosluh. To je čisto priprost stroj.(…)

Telefon t. j. dalnoglasnik bo postal pravi raznaševalec človeštva. Dosedaj je, ker je najnovejše znajdbe, še v plenicah in nikdo si še misliti ne more, v kakšnih razmerah bo jednoč, kadar se popolni, vplival na celi svet v političnem, gospodarskem in društvenem oziru. Bismark na primer ne bo potreboval iz Varzina še le v Berlin jezditi. Okregal bo poslance s kratka – po telefonu. (…) Telefon postane skoro gotovo nerazdružljiv spremljevalec človeka.(…) Preden pritisne telegrafna igla besedico na papir, ima telefon že cel stavek, cel govor! To bo ugajalo vsemu očitnemu in tajnemu. Ali kaka nepriličnost bo to za uporneže in druge sumljive ljudi.

Ne prav majhne nepriličnosti nastanejo tudi za poštene ljudi. Človek se vsede nekje v gostilnici ali kavarni, čita novine – zavpije najednoč brez pomislika: To je banda, to je druhal, ta lopov minister N..… in že ga imajo. Tajni policaj ti samo tajno pripne telefon na suknjo in pri policajnem ravnateljstvu že vedo, kaj si govoril, kaj si šeptal in še celo, kaj si mislil. Prestopniku nič ne pomaga, če se dela doma bolnega. Dajo mu k ustom telefon in potem naj se spove. Tudi lekarji bodo lahko opravljali svoje diagnose s telefonom. Rothschildi na Dunaji, v Frankobrodu, Parizu in Londonu bodo vladali borze s telefonom.(...)

Kaj pa postane še le s poštnimi vradniki. Vsi bodo morali iti v pokoj. Kdo bi pa tudi pisal dolgačasna pisma, vsaj se more telefonovati. Da, niti ne vem, kako se bo godilo z nami novinarji. Bojim se, da bi si ljudstvo sčasoma ne naročevalo nijednega časnika več, ker telefonovale se bodo vse novinske vesti in laži in kakor dirja sedaj celi svet v kavarne na kupico kave in na novine, tako se prisede v prihodnje občanka k telefonu; srkala se bo gorka kava in poslušal se bo telefon! (...)

Kdo bi mogel našteti vse slasti in strasti, katere kakor kmalo mogoče, skaže telefon človeštvu. (…) Dosedaj, kadar sta se srečala prijatelja, sta si navadno roke podala in jeden druzega vprašala, kako sta se naspala. To preneha sedaj. Sedaj se bomo pri srečevanji vpraševali: Kako telefonujete? Morebiti se posreči komu obesiti telefon kam na mesec, na nebo ali celo v peklo. Sitni in nedotakljivi ljudje bodo v nebesa klicali s telefonom. Če me pa nevernik vpraša, kakšna bo tista trobenta, s katero bo klical angelj mrtve iz groba k sodbi, mu porečem: Kdo ve, morebiti bo – telefon.

Slovenec, 15. decembra 1877

O telefonu

se dandanes čedalje več govori in po časnikih piše. Treba je tedaj omikanemu človeku, da ve, kaj da je telefon. Zato naj »Novice« svojim bralcem to iznajdbo novejših časov nekoliko razjasnijo. Beseda telefon (telephon) je grška beseda, na pol, to je, v prvi svoji besedi podobna telegrafu. Grška beseda tele pomeni v našem jeziku daleč tje ali v daljo, zato je telegraf po naše daljnopis. Ker grška beseda phon (fon) pa je naša beseda glas, zato smemo telefon slovenski imenovati daljnoglasnik. Telefon je stroj (mašina), podoben telegrafu, ker glas, ki se v trobilo govori ali poje, se tudi po dratu kakor pri telegrafu v daljavo pelje.(…)

V Zagrebu so telefoni na prodaj, kakor »Pučke novine« pišejo. V Ljubljani so ga ne davno skušali z lepim vspehom v realki, nedavno pa tudi v Mariboru, kjer so po telefonu govorili v Gradec in Celovec, in so prijatelji tu in tam natanko razločili glas, kdo je govoril tu, kdo tam.

Novice, 19. decembra 1877