Inšpektorji za varno hrano so od začetka leta do sredine novembra pregledali 1436 gostinskih obratov ali približno desetino vseh. Neskladja s predpisi so ugotovili v skoraj 60 odstotkih primerov in 24 gostincem začasno prepovedali opravljati dejavnosti, dokler niso počistili umazanije. V posameznih primerih sta pomagala že vedro vode in dovolj trdoživa krtača.

Minilo jih je veselje do čevapčičev

»Gostinci nam očitajo, da smo prestrogi. Inšpektorji za varno hrano resda nismo specialisti za tobačni zakon, na živila se pa spoznamo. In ne more si kuhar, ko gre s stranišča, rok umivati v kuhinji. Človeka tudi mine veselje do čevapčičev in pleskavic, ko vidi, v kakšnih slabih higienskih razmerah jih ponekod pripravljajo,« je zgrožena Andreja Bizjak, direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Bizjakova poudarja, da so njihovi inšpektorji posebej pozorni na sledljivost živil. »Če pogledamo v zamrzovalno skrinjo, morajo za vsa živila v njej obstajati evidence, torej računi oziroma dobavnice. A v nekaterih pregledanih obratih niso znali povedati, kje so kupili meso, ki ga strežejo gostom, čeprav ga morajo imeti izključno iz obratov, ki so registrirani ali odobreni za proizvodnjo mesa,« opozarja Andreja Bizjak in dodaja, da je največji problem v pregledanih gostinskih objektih pomanjkanje higiene. »Tudi v eni od kitajskih restavracij je bilo hudo, v drugi še huje, ko so inšpektorji prišli v tretjo, pa je imela vse, na kar so opozorili v prvih dveh, urejeno. To kaže, da so se med seboj obveščali,« sklepa Bizjakova. Ker so inšpektorji po njenih besedah naleteli na izjemno vzorne gostilne in tudi na skrajno ekscesne primere, bodo poostren nadzor ponovili tudi pred bližnjimi prazniki. »Želimo, da bi ljudje za denar, ki ga bodo porabili za predpraznične pojedine v gostinskih obratih, dobili primerno postrežbo tudi z vidika varnosti in kakovosti živil. In kdor je prvi pregled prestal brez napak, bo redkeje na vrsti,« napoveduje prva inšpektorica za varno hrano.

Gostilno ima lahko vsak

Poostren inšpekcijski nadzor v gostinskih objektih je izzval precejšnje negodovanje med gostinci, ki takšnega početja očitno niso vajeni. Do konca lanskega leta je nad njimi bedela zdravstvena inšpekcija, letos je nadzor nad približno 14.000 gostinskimi obrati prevzela inšpekcija za varno hrano. Iz Obrtno-podjetniške zbornice so kmetijskega ministra Dejana Židana že prosili za nujen sestanek o tem. Zakaj se želijo sestati z ministrom, nam je pojasnil Mate Matjaž, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem. Prepričan je, da inšpektorji z zahtevami po zagotavljanju sledljivosti v gostinskih obratih pretiravajo. »Naši gostinci morajo metati stran hrano, ki so jo sami naredili, denimo njoke in testenine, ker ne morejo dokazati, od katerega prodajalca in iz katere serije so posamezne sestavine v njih. To je smešno. Mar bomo prav vse kupovali v trgovinah in zaradi tega izgubili kulinarično identiteto?« se sprašuje Matjaž, ki je prepričan, da so slovenski gostinski lokali z vidika snažnosti in predpisov dva koraka pred italijanskimi, francoskimi...

Mate Matjaž tudi zagotavlja, da velika večina njihovih članov (vseh je okoli 1400) s čistočo, na pomanjkljivost katere je opozorila inšpekcija za varno hrano, nima težav. Meni pa, da jih imajo novodobni gostinci, ki so se razmnožili po tistem, ko je država deregulirala poklice. »Nekoč je lahko gostinski obrat odprl le tisti, ki je imel gostinsko izobrazbo ali vsaj tečaj, danes ga lahko kdor koli. Zaposlenega je moral imeti vsaj enega profesionalnega kuharja, zadnja leta tudi to ni več potrebno. Po eni strani zahtevajo, da mora biti hrana, ki jo postrežemo gostom, varna, po drugi strani pa jo lahko pripravlja kdor koli,« se čudi Matjaž.

Trg Gostinski obrati