Ob izvolitvi katerega koli izmed treh kandidatov za predsednika OKS bo Slovenija ostala podobna nekaterim drugim državam, ki jih vodijo vplivni politiki ali nekdanji vrhunski športniki. Nekaj primerov: Ilham Alijev, Aleksander Lukašenko in knez Albert II. so predsedniki držav in olimpijskih komitejev Azerbajdžana, Belorusije in Monaka. Prvi mož hrvaškega olimpijskega komiteja je Zlatko Mateša, nekdanji premier. Z imenom Zsolt Borkai, predsednikom Olimpijskega komiteja Madžarske, bi se lahko poistovetila tako Janković kot Vehovar. Borkai je namreč leta 1988 postal olimpijski prvak na konju z ročaji, zadnjih osem let pa je tudi župan Gjöra.
Enajst dni pred volitvami predsednika OKS-ZŠZ ga ni junaka, ki bi si upal napovedati, kdo bo 16. decembra na mestu prvega moža zamenjal Janeza Kocijančiča ter si na mednarodnih prireditvah delil sedež z Lukašenkom in drugimi vplivneži. Predvsem zato, ker si nihče natanko ne predstavlja, v katero smer se bo nadaljeval predvolilni boj. V javnosti so se začele pojavljati anonimke, ki jih bo po mnenju nekaterih športno-političnih poznavalcev vedno več. Če se bosta Janković in Gabrovec preveč šopirila, bo največji dobitnik Vehovar. Srebrni olimpijec se namreč dobro zaveda, da si mora v prvi fazi priboriti »le« drugi krog volitev, v katerem bodo njegove delnice krepko poskočile. Uvrstitev v drugi krog pa mu poleg truda številnih podpornikov lahko prinese šopirjenje Gabrovca in Jankovića, pri katerem bo lahko eden od njiju potegnil krajši konec.