Od slikanic do tehnologije

Kot pove Oiši, ga je medij ilustracije začaral že kot otroka. Najprej je, tako kot večina japonskih otrok, prebiral japonske stripe manga, nato pa je odkril slikanice, ki so ga povsem prevzele. »Avtorji manga uporabljajo veliko stereotipov, kar jih dela predvidljive, ilustratorji pa so mi skozi slikanice predstavili nove pristope k upodabljanju domišljijskega sveta.«

V najstniških letih je slikanice zamenjala emtevejevska estetika, resneje pa se je Oiši umetnosti posvetil na začetku 90. let, ko je začel študirati slikarstvo na Mestni univerzi v Kjotu. »Prav med mojim študijem se je začela tehnološka revolucija, ki me je hitro pritegnila, in kmalu sem ugotovil, da je prihodnost mojega ustvarjanja povezana z novimi tehnologijami.« Oiši se je tako odločil za magistrski študij multimedije na mednarodni akademiji IAMAS v mestu Gifu, za svoje delo pa je kmalu prejel prestižno nagrado MILIA v Parizu (2001), kar ga je pripeljalo v Francijo, kjer je dve leti sodeloval s studiem Teamchman. »Takrat sem dokončno spoznal, da sodim v generacijo, ki mora uporabljati nove tehnologije, če želi svoje ustvarjanje približati ljudem.«

Vpliv japonske kulture

Prva stvar, ki jo gledalec opazi na Oišijevih risbah in ilustracijah, je detajliranost likov, kar avtor pripisuje japonski kulturi. Po njegovih besedah Japonci veliko pozornosti posvečajo podrobnostim, in to v vseh sferah življenja. »Naj gre za vrtnarjenje, nove tehnologije ali avtomobilsko industrijo, Japonci bodo vedno pozorni na detajle. Prav to dejstvo veliko prispeva k udobnosti življenja na vsakodnevni ravni, saj so potrošni predmeti izjemno dodelani.«

Poleg detajliranosti pa je v njegovih risbah pogosto prisotno tudi podvajanje likov, s čimer avtor zapolni papir ali platno do zadnjega kotička. Kot pravi Oiši, je tovrstno množenje likov sestavni del njegovega načina ustvarjanja. Glede na dejstvo, da tovrstni pristop zahteva izredno veliko koncentracije, energije in navsezadnje tudi časa, pa ne preseneča, da se Oiši opisuje kot risboholik. »Brez risanja preprosto ne morem, zato vsak dan rišem in polnim svojo skicirko. Čeprav bi lahko podvajanje likov opravil z ukazom kopiraj-prilepi, je zame pomembno, da ustvarim občutek risb, ki so narisane z roko. Ne gre za to, da bi hotel temu dajati kakšen poseben pomen, vendar želim na tak način ustvariti občutek pristnosti.«

Vedno prijazen nasmeh

Na vsebinski ravni Oišijev umetniški univerzum preveva svojevrsten humor, njegovi liki pa so v vseh velikostih in oblikah vedno nasmejani. To gre po avtorjevih besedah pripisati predvsem njegovi ljubezni do francoskega mojstra komedije Jacquesa Tatija, čigar filmi so ga prevzeli že kot študenta. V svojih delih poskuša ustvariti podobno humorno atmosfero, ki je vedno dobronamerna in nikomur ne škoduje. »Domišljijski svet, ki ga poskušam poustvariti na papirju, ni nikoli škodoželjen, vsi liki so enakopravni, vsi so veseli in nasmejani.«

Na vprašanje, čemu mora vedno prevladovati dobra volja, pa odgovarja, da želi ustvariti neke vrste eskapističen svet, ki občinstvu omogoči, da se vsaj za nekaj časa lahko odklopi od realnega sveta. Kljub temu Oiši nima prav nobene averzije do resničnosti, ki ga vedno znova navdihuje. »Zelo rad potujem in zelo rad ostanem v enem kraju dlje časa. Tako pobližje spoznam ljudi, njihovo kulturo in lokalne znamenitosti. Prav iz tega razloga imam tako rad umetniške rezidence, saj lahko na tak način združim potovanje in ustvarjanje.«

Razstava ob koncu rezidiranja

Kako so slovenske in ljubljanske posebnosti navdihnile Oišija, se bodo obiskovalci lahko prepričali na razstavah v Kinodvoru in Slovenski kinoteki, ki ju bodo odprli v ponedeljek, na dan začetka festivala Animateka. V galeriji Kinodvora bodo na ogled slike, ki jih je navdihnila Ljubljana in nosijo naslove, kot so Mr. Triglav, Mr. Megla in Mr. Zmaj. Oiši bo ustvaril tudi unikatne poslikave na oknih in v akciji predstavil svojo risboholično identiteto, saj bo v galeriji ves teden ustvarjal množico likov, ki ga spremljajo na njegovih umetniških gostovanjih.

Nekoliko drugačno razstavo pa bodo pripravili v Slovenski kinoteki, kjer bodo na ogled Oišijeva dela, vezana na animacijo. Na ogled bodo risbe, ustvarjene za predkinematografsko napravo zootrop, in risbe za digitalni projekt Arart, obiskovalci pa bodo lahko animacijo v risbi odkrili z uporabo ipada (izposodili si ga bodo lahko na kraju samem) in aplikacijo Arart, ki so jo razvili na Japonskem.