»Če koga zamika spolnost že pri naših letih, to ni razlog, da bi spremenili mnenje o njem in se zgražali, kot se nekateri. Kdaj je pravi čas za spolnost, pa ni mogoče določiti, saj smo tudi mladi zelo različni.« Tako so po predavanju o spolnosti v sklopu zdravstvene vzgoje v Zdravstvenem domu Center razmišljali dijaki prvega letnika ljubljanske srednje šole, ki jih je slikovito in z najstniškim besednjakom popestreno predavanje diplomirane medicinske sestre Irene Komatar zelo pritegnilo in kljub občasni zadregi ter zardevanju na trenutke tudi prisrčno in sproščeno nasmejalo.
Dekleta so se zardevaje iskreno nasmihala, zlasti ko je Komatarjeva fantom razložila, na kaj vse morajo biti pozorni pri samopregledovanju mod. Seveda je izkušena predavateljica fante hitro potolažila, da bodo lahko dekletom z enako mero nasmeška vrnili v tretjem letniku, ko bodo govorili o samopregledovanju dojk. Na predavanju se je izkazalo, da so prvošolci dokaj poučeni o zaščiti, dekleta tudi o jutranji odrešilni tabletki za izhod v sili. Prav tako se je izkazalo, da jih večina premalo razmišlja o odgovornosti in posledicah prezgodnje in nepremišljene spolnosti.
Še brez parčkov v razredu
»Dekleta, to je samo vaša odločitev, komu in kdaj boste rekla da,« je Komatarjeva položila na srce dekletom, potem ko je vsem razložila, da sprejemanje zrelih odločitev ni mačji kašelj, še zlasti ne v obdobju odraščanja, ko so mladi sila radovedni in željni raziskovanj in preizkušanj. »A si verjetno ne želite izvedeti predvsem, kako se vklopi pralni stroj ali speče potica,« jim je ob prešerno razigranem prikimavanju brala misli Komatarjeva in nadaljevala, »zanima vas prepovedan sadež.« Pojasnila jim je, da prinaša odraščanje tudi prevzemanje odgovornosti za odločitve, katerih posledice so neprenosljive! »Mama vas lahko pri porodu drži za roko, roditi pa ne more namesto vas,« je nazorno pojasnila pomen neprenosljivosti posledic nepremišljenih dejanj.
Dijaki prvega letnika so povedali, da v njihovem razredu nimajo še nobenega parčka. Tako je tudi v tretjem letniku, kjer so par že imeli, a se je razšel. Tudi tretješolci so prepričani, da je spolna zrelost in odločitev za spolnost tesno povezana z resnim partnerjem; ena od dijakinj je pred vsemi brez zadrege dodala, da se je odločila za vzdržnost do poroke in da v svojem razmišljanju tudi ni povsem osamljena. Se pa tako prvošolci kot tretješolci z vprašanji o spolnosti pogosto obračajo na bolj izkušene prijatelje in spletne strani, kjer odgovarjajo strokovnjaki, s starši pa jim je o marsičem nerodno govoriti, so priznali.
»Odraščajoči mladostniki našim opozorilom zvečine prisluhnejo dokaj zrelo in potem tudi razmislijo o svojih pričakovanjih glede spolnosti,« ugotavlja Komatarjeva, ki kljub temu opaža, da tudi v spolnem vedenju mladostnikov obstajajo razlike, ki so pogojene s socialnoekonomskimi in kulturno-etičnimi koreninami.
Partner vstopnica v svet spolnosti
Diplomirana medicinska sestra Tadeja Kolander, prav tako iz enote Center ZD Ljubljana, ki na sistemskih pregledih v osnovni in srednji šoli mladim prav tako predava o spolnosti, spolni zrelosti in zaščiti, med drugim ugotavlja, da večina dijakov prvih letnikov srednjih šol zrelost in pripravljenost za spolne odnose povezuje prav s svojo starostjo, se pravi s 15 ali 16 leti. »Večina jih je prepričana, da so takrat dovolj zreli in imajo dovolj znanja za vstop v svet spolnosti, še zlasti če že imajo stalnega partnerja. Zlasti dekleta menijo, da če imaš partnerja dovolj rad in sta skupaj že nekaj časa, je to zadosten razlog, da se podaš v spolne odnose,« pojasnjuje Tadeja Kolander. Ugotavlja tudi, da so mladi ponotranjili današnji sproščen odnos do spolnosti in golote, ki se kaže tudi v širši družbi, a je žal prav to pripomoglo tudi k določenemu razvrednotenju spolnosti.
»Tako je postala vrednota predvsem užitek in pogosto ne več odnos med dvema. Spolnost bi morala biti krona kakovostnega odnosa med partnerjema.« Opaža tudi, da mladi ob podaji svojega razmišljanja nimajo veliko zadržkov o menjavanju spolnih partnerjev. Če sodimo po njihovih odzivih, je zanje pogosto menjavanje spolnih partnerjev, »če imaš vsak vikend drugega«, medtem ko se jim zdi deset spolnih partnerjev pred ustalitvijo povsem sprejemljivo. Ob tem pa ne razmišljajo o morebitnem tveganju in posledicah vsake menjave ter spolno prenosljivih okužbah, ki jim lahko ogrozijo sedanjost ali prihodnost. Spolno prenosljive okužbe so nekaj, kar se njim ne more zgoditi, oziroma so prepričani, da bi takega partnerja prepoznali in se z njim sploh ne bi zapletli.
»Podatek, da so spolno prenosljive bolezni najpogostejše prav pri mladih in da bi lahko v razredu s 30 dijaki pričakovali, da jih čez nekaj let okoli šest ne bo moglo imeti otrok po naravni poti, jih osupne. Šokira tudi dejstvo, da je lahko problem vsak partner, s katerim imajo nezaščiten spolni odnos, saj ne poznajo njegove spolne preteklosti,« pojasni Kolanderjeva.
Kondom – zlati trojček pri uporabi
»Ko jih vprašam, do kdaj je treba uporabljati kondom, rečejo, da do takrat, ko je vzpostavljeno zaupanje med dvema. Nekako so prepričani, da lahko s spoznavanjem partnerja oceniš, da je ta zdrav. A to seveda ne drži, kondom je treba – kot pravimo v skladu z zlatim trojčkom – uporabljati vedno (tudi če traja zveza več let), od začetka do konca spolnega odnosa in vse do takrat, ko se ob nekom ustalijo za vse življenje in si želijo ustvariti družino. Tu ni improvizacije, saj vsako odstopanje pomeni nevarnost za prenos spolno prenosljive okužbe,« je jasna Tadeja Kolander.
Po podatkih raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob prvem spolnem odnosu kondom uporabi okoli tri četrtine mladostnikov, slabša pa je uporaba kondoma ob zadnjem spolnem odnosu. Spolno aktivnih je po raziskavi pri nas polovica sedemnajstletnikov, ki jih v sklopu zdravstvene vzgoje učijo tudi pravilne uporabe zaščite. Mladi kondomu očitajo zlasti drugačno občutenje spolnosti in prekinitev dogajanja z natikanjem kondoma.
Stroka si prizadeva, da bi starost začetka spolne aktivnosti mladostnikov dvignili vsaj za leto ali dve. »A mladi tej ideji niso najbolj naklonjeni,« iz njihovega odziva razbira Kolanderjeva, ki jim vedno pove, da kljub izraženim zunanjim znakom pubertete njihov spolni razvoj pri 15. ali 16. letu še ni končan. Oboroži jih s podatkom, da v tej starosti spolne sluznice še niso zrele in so zato veliko bolj dovzetne za resne okužbe, da tudi čustveno še niso dozoreli, pa tudi s podatkom, da so po raziskavah mlajši mladostniki v spolnosti manj odgovorni pri uporabi kontracepcije, jo prej opustijo in uporabljajo manj redno ter pogosto nepravilno.
