Je pa ta nosilec KMG ravno v teh dneh naletel na kočljiv problem. Od MKO, natančneje od njegove UVHVVR, sektorja za identifikacijo in registracijo ter informacijske sisteme (SIRIS), ki vodi EIRŽ, je prejel pošto in jo odprl. Res je sicer, da ni bila namenjena prav njemu, ampak je bila naslovljena na prejšnjega nosilca KMG, ki ga je UVHVVR/SIRIS v svojih bazah podatkov beležila do leta 2005, ko je ta preminil, moj priprošnjik pa je nato od pokojnikovih dedičev kupil KMG. Malo ga zaradi te njegove radovednosti res peče vest. Zdaj ga skrbi, da si ni z nepooblaščenim odpiranjem pokojnikove pošte nakopal za vrat kakšnega inšpektorja za varstvo osebnih podatkov, ampak, pravi, saj ne more biti tolikšen greh, če odprem pošto za nekoga, ki je že devet let mrtev. Še posebno pa ne more biti s tem nič narobe, se tolaži novi gospodar, ker sem UVHVVR/SIRIS že leta 2007, ko so pokojniku prvič pisali, sporočil, da je on že dve leti mrtev: sedem let so mu dali mir, zdaj pa so ga spet obudili v vstajenje.

No, oba veva, da te anekdotične šlamparije državne uprave niso nič posebnega, vsake toliko se zgodi, da državne ustanove pišejo svojim mrtvim klientom. A tega nosilca KMG, za katerega se čuti pravno odgovornega, skrbi, ker je iz pošte razbral domnevo države, da je pokojnik lastnik konja, ki ga je treba kot takega vpisati v centralni register kopitarjev, on pa še nikoli ni srečal ne pokojnika in ne njegovega konja.

Spoštovani gospod predsednik vlade! Nama s priprošnjikom se zdi, da je register katerih koli rejnih živali neuporaben, če ni povezan z registrom njihovih lastnikov. Temu drugemu menda pravijo matični register, v njem pa piše tudi, kdaj se je kdo rodil in kdaj preminil. Kot v registru domačih živali piše tudi, kdaj je ta prišla na svet. Dandanašnji, ko so vsi taki registri shranjeni v računalnikih, se jih da povezati tudi z enim samim kablom. Če se to stori, lahko mašine ugotovijo ne le, da je lastnik živali že v nebesih, ampak prav tako, da je tam tudi že njegov konj. Kajti če ga v onstranstvu ni, bi bil danes star rekordnih štirideset let in bi ga UVHVVR/SIRIS lahko prijavila v Guinnessov priročnik.

Če si šparovna država, gospod premier, nakupa tistega kabla zares ne more privoščiti, pa z nosilcem KMG predlagava, da UVHVVR/SIRIS, ki vodi EIRŽ, prišepnete, naj konja iz svojih evidenc preprosto izbriše, saj priče trdijo, da že 25. junija 1991 ni več teptal slovenske grude. Slovenija ima s takimi izbrisi bogate izkušnje, eden več se ne bi poznal, sodišče v Strasbourgu o tem tudi ne bi moglo nič reči, saj gre vendar samo za konja, nosilec KMG pa bi bil srečen, ker bi dokončno opravil z duhovi.