Zdravniki primere »izposojanja« kartice zdravstvenega zavarovanja ugotovijo bolj izjemoma, a zgodb o tovrstni kolegialnosti ni treba iskati ravno z lupo: študentka, ki je zaradi matere zdravnice splav želela narediti anonimno, športnik iz tujine, ki ni imel urejenega zavarovanja, a je staknil poškodbo, skupina prijateljev v tujini, od katerih ravno tisti, ki je potreboval pomoč, ni imel evropske kartice zavarovanja.
Na urgenci, kjer nujno pomoč ne glede na urejeno zavarovanje bolnika zagotavlja zakonodaja, krije pa ministrstvo, se s tovrstnimi primeri srečujejo redko, a še vedno pogosteje kot denimo družinski zdravniki, ki svoje paciente bolj ali manj poznajo. »Ker gre za nepredvidene dogodke, paciente zelo pogosto vpisujemo na podlagi osebnega dokumenta, saj kartice nimajo pri sebi,« so pojasnili v urgentnem bloku ljubljanskega kliničnega centra. Glede izposojenih kartic pa so dodali, da so se v preteklosti »storilci« kasneje oglasili pri njih in svoj greh izpovedali.
Kartica s podatki skopa
»Zmotno je splošno mnenje, da je na kartici vse zapisano,« opozarja zdravnik Aleš Fischinger, »čeprav bi nam to lahko zelo pomagalo pri zdravstveni oskrbi.« V resnici so vsi relevantni podatki o preteklih boleznih in poškodbah ter zdravljenju, pa tudi vse posebnosti, kot denimo alergije na zdravila, zapisani zgolj v fizičnem zdravstvenem kartonu, ki je shranjen pri osebnem zdravniku (in drugih izbranih zdravnikih). Kartica drugih podatkov, razen imena izbranih zdravnikov, podatkov o izdanih zdravilih in medicinskotehničnih pripomočkih in, ko je bila že ugotovljena smrt, tudi odločitve o darovanju organov, ne vsebuje. »Zdravstvenih tveganj zato pri nudenju nujne pomoči tako rekoč ni. Vse, kar se bo zgodilo, je, da bomo bolnika, ki se je poškodoval in prišel s tujo kartico, vodili pod nekim drugim imenom,« še pojasnjuje Fischinger. Res pa je, da v tem primeru posameznik ne bo mogel uveljavljati morebitnih odškodninskih zahtevkov.
Naš sogovornik se sicer močno zavzema, da bi fizični karton digitalizirali na način, da bi zdravniki lahko prav preko zdravstvene kartice dostopali do vseh relevantnih podatkov o bolniku. »A v tem primeru bi bila zgodba drugačna, saj bi bilo zamenjevanje kartic bistveno bolj tvegano početje.«
Medtem pa je zamenjevanje teh uradnih dokumentov zelo tvegano že zdaj, kar se tiče predvidenih sankcij. Na ZZZS namreč pojasnjujejo, da gre pri izposoji tuje kartice za kaznivo dejanje goljufije, zaradi česar v takšnih primerih podajo kazensko ovadbo na tožilstvo ter praviloma uveljavljajo tudi premoženjski zahtevek za povračilo tako nastalih stroškov. Zlorabe sicer po njihovih podatkih niso pogoste.
Za sliko bi morali spremeniti zakon
»S prenovo kartičnega sistema in uvedbo omrežnega dostopa do podatkov o zdravstvenem zavarovanju (ne pa tudi o medicinski zgodovini, op. p.) kartica ni več nosilec podatkov, pač pa le ključ do njih. Podatki so hranjeni pri njihovih upravljavcih, kjer so najbolj ažurni in prek omrežij dostopni vsakemu pooblaščenemu uporabniku. Eden od pomembnih razlogov za takšno hranjenje je prav gotovo tudi zagotavljanje varnosti teh podatkov in preprečevanje zlorab,« zagotavljajo pristojni na zavodu.
V zvezi s tem so ob prenovi sistema leta 2010 preučili možnosti za zapis fotografije imetnika na zunanjost kartice, a so ugotovili, da bi to prineslo »veliko administrativno breme zavarovancem«, saj bi se vsakdo moral osebno zglasiti na ZZZS. To bi pomenilo tudi višje stroške izdelave in obnove kartic, nenazadnje pa bi bila potrebna tudi sprememba zakona, saj zavod nima pravne podlage za upravljanje in hrambo slik zavarovancev.
Z uvedbo elektronskega zdravstvenega kartona se bo tako polemika o nevarnosti zlorab zdravstvenih kartic zagotovo spet odprla, a kot kaže, to še ne bo tako kmalu.
