Hokejisti Olimpije so na zadnjih šestih tekmah štirikrat zmagali, od tega kar trikrat v gosteh. Čeprav še vedno zasedajo zadnje mesto v EBEL, postajajo vse bolj vroče moštvo.
Ob zadnjih uspehih ne gre spregledati, da ima Olimpija v tej zimi najmanj kakovostno igralsko zasedbo, odkar se je leta 2007 pridružila odprtemu prvenstvu Avstrije. Letni proračun moštva neuradno ni višji niti od 400.000 evrov, kar je v primerjavi s konkurenco pravi drobiž. Ker je tivolski klub zabredel v dolgove, mu ni preostalo drugega, kot da sezono izpelje predvsem na krilih doma vzgojenih hokejistov, saj za drage tuje okrepitve ni denarja. Tudi tukaj najdemo zelo opazno razliko s preostalimi klubi, ki imajo v svojih vrstah predvsem zaradi krepitve komercialnih interesov celo petnajst ali več severnoameriških tujcev.
Ko bo Olimpija po koncu sezone potegnila črto, bo lahko ugotovila, da so mnogi njeni igralci, kot so Aljaž Uduč, David Planko ali Jure Sotlar, močno napredovali. Tako hitrega vzpona v prejšnjih letih v Tivoliju še ni dočakalo tolikšno število mladih slovenskih hokejistov, saj so bile tuje okrepitve praviloma vedno v prednosti. Zahtevno finančno stanje v klubu seveda zahteva primernega trenerja, ki zna prisluhniti potrebam mladega moštva, in tukaj se je Fabian Dahlem že izkazal za zadetek v polno. Igro je prilagodil sposobnostim igralcev in vedno poudarjal predvsem disciplino v obrambi, ki je v hokeju osnova vsega. Nekaj časa je trajalo, da je Olimpija osvojila nov način dela in se predvsem v zadnjih tednih izkazala kot stabilno moštvo z jasnim konceptom.
Ob nedavnih zmagah na Dunaju, v Innsbrucku in Beljaku ter doma proti KAC je do izraza prišel kolektivni duh. Redno nabiranje točk je še toliko bolj presenetljivo, ker je bila Olimpija precej oslabljena (manjkali so Koren, Hebar, Planko, Leber...), povrhu pa je še do nedavnega držala neslavni rekord v igri z igralcem več, ko je beležila najslabši izkoristek v vsej zgodovini EBEL – le okoli šest odstotkov. V moštvu brez zvezdniškega pridiha je še toliko bolj pomembna vloga vratarja. Kanadčan Andy Chiodo brez velikih nihanj že tri mesece drži zelo visoko raven forme. Statistika ga uvršča na visoko drugo mesto najbolj uspešnih vratarjev v ligi, a je na svoja vrata prejel kar 500 strelov več od prvouvrščenega Matthewa Zabe z Dunaja, kar je še en dokaz, kako zanesljiv je ljubljanski čuvaj mreže.
Chiodo je prejšnji teden novinarjem razlagal, da bi bila uvrstitev Olimpije v končnico podoben podvig kot osvojitev naslova prvaka v EBEL, kar je glede na vse okoliščine pravzaprav realna ocena. Zelo verjetno je, da bodo tekmeci odslej malce bolj pazljivo gledali na tivolsko moštvo, potem ko je bilo na nekaterih dosedanjih tekmah opaziti, da vsi nasprotniki vendarle niso igrali na vso moč. A s tem se Olimpija ne sme obremenjevati. Še vedno lahko igra brez pritiska in vse do konca januarja izboljšuje formo za odločilnih deset kvalifikacijskih tekem, ki bodo podale odgovor na zastavljeno hipotezo, da Olimpija glede na vse dejavnike že tretje leto zapored ne more pričakovati uvrstitve v izločilne boje.