Slovenija bo na turnirju v Zürichu nastopila brez nekaterih nosilk igre, kot so Nina Jeriček, Maja Šon, Neža Mitruševska...

Zaradi poškodbe kolena bo manjkala Jeričkova, zaradi težav s hrbtom Šonova, največja težava pa je dejstvo, da obe igrata na istem položaju leve zunanje igralke. Še večja skrb je viroza vratarke Miše Marinček, ki vseeno potuje z nami in za katero upam, da bo do tekem vendarle pripravljena. Zaradi bolezni bo manjkala Manuela Hrnjič, žal pa mi je tudi, da se je Neža Mitruševska že pred časom odločila, da se bo posvetila družinskim in službenim obveznostim ter za reprezentanco ne bo nastopala. Zaradi številnih odsotnosti sem v ekipo poklicala Tejo Ferfoljo, ki lahko igra tako na položaju leve zunanje igralke kot krožne napadalke, in debitantko Tjašo Stanko.

Zakaj ste kljub zdesetkani zasedbi prepričani, da je Slovenija favoritinja?

Ne glede na številne poškodbe, bolezni in druge odsotnosti ima slovenska reprezentanca dovolj kakovosti in izkušenj za končno zmago. Zato ni drugega izhoda, kakor da si za glavni cilj postavimo osvojitev prvega mesta na turnirju v Zürichu in napredovanje v dodatne kvalifikacije za SP 2015. Moramo se zavedati svoje kakovosti, prevzeti vlogo favoritinje, se tako obnašati in tudi narediti svoje na igrišču. Tako moj cilj kot cilj igralk je, da se po dolgem času spet uvrstimo na veliko tekmovanje. In naredile bomo vse, da ta cilj tudi dosežemo. Seveda pa je glavni pogoj, da že v Švici odigramo na zgornji meji svojih sposobnosti in zmogljivosti. Na pripravljalnih tekmah v Črni gori pred približno mesecem dni smo si z dobrimi predstavami dvignile samozavest in odločnost, ob kakovosti in pripravljenosti pa bi to moralo biti dovolj za dober nastop in uspeh.

Prva nasprotnica bo Švica, katere selektorica ste bili pred leti, v drugem krogu pa Grčija.

Švica, ki jo seveda dobro poznam, v zadnjih letih zelo napreduje. A tudi Švica pozna nas, kljub vsemu pa priznavam, da smo na tej tekmi v vlogi favoritinj, čeprav igramo proti gostiteljicam turnirja. V enaki vlogi bomo tudi proti Grčiji, čeprav je ta v zadnjem obdobju prav tako v vzponu na klubski in reprezentančni ravni ter je nikakor ne smemo podcenjevati.

Zakaj ocenjujete, da bo najtrši oreh prav zadnja nasprotnica – Belorusija?

Zagotovo bo to odločilna tekma za prvo mesto in uvrstitev v dodatne kvalifikacije, saj gre za reprezentanco, ki je na podobni ravni kot Slovenija. Belorusija ima kakovosten igralski kader in med našimi tremi nasprotnicami v Švici prednjači. Ima nekaj rokometašic, ki igrajo v ligi prvakinj, med njimi tudi Krimovo Lilijo Arcjukovič, eno nosilk igre v reprezentanci. Prav tako je nekaj igralk, ki si kruh služijo v tujini, predvsem v močni ruski ligi. A bolj kot z Belorusinjami se ukvarjam z nami in se osredotočam na nas. Če bomo v Švici odigrale tako, kot ocenjujem, da smo trenutno sposobne, potem je naš cilj seveda povsem dosegljiv.

Ali je lahko Belorusija nevarna tudi zato, ker jo kot selektor vodi Slovenec Tomaž Čater?

Seveda že dolgo spremlja in pozna slovenski rokomet, kar je plus tako zanj kot za reprezentanco Belorusije. A po drugi strani tudi me poznamo njega, njegov način in sistem dela in igre. V času globalizacije pač ni mogoče skoraj ničesar več skriti, vsakdo lahko ve o vsakomer skoraj vse. Zato bodo odločale malenkosti, podrobnosti, ki se na posnetkih tekem ne vidijo. Toda še enkrat ponavljam: če bomo me dobro postavile svojo igro in jo tudi dobro izvajale na igrišču, potem smo v veliki prednosti. Še več: če bi Slovenija nastopila v popolni zasedbi, bi si upala napovedati in trditi, da bomo v Švici zanesljivo prve. V popolni zasedbi smo namreč dosegle tako kakovostno raven, da se lahko kosamo tudi z najboljšimi v Evropi in na svetu.

Kako bi ocenili razvoj slovenskih reprezentantk od začetkov svojega selektorskega mandata do sedaj? In kako je z vključitvijo mladih igralk v izbrano vrsto?

Dekleta napredujejo, in to zelo hitro. Še posebej sem bila zadovoljna z nastopom na sredozemskih igrah in srebrno kolajno. Tudi na nedavnih pripravljalnih tekmah s Črno goro v gosteh so igralke prikazale dobro, preudarno, pametno in kakovostno igro. Kar se tiče mladih igralk, jih v reprezentanco vključujem takrat, ko imajo mesto v njej, ko se lahko aktivno vključujejo v delo in igro. Nikakor pa ne zato, da bi bila komurkoli všečna – niti igralkam niti klubom. Morebiti včasih preveč govorimo, da moramo forsirati mlade igralke. S tem se sicer povsem strinjam in nimam težav, da pošljem v igro in ogenj šestnajst ali sedemnajst let staro igralko. A prav tako, kot je pomembno, od kod jemati nove in mlade igralke, je zelo pomembno tudi to, da bomo znale čim dlje časa obdržati kakovost in raven izkušenejših igralk. To namreč počnejo vse rokometne velesile in tudi me se moramo učiti od njih, torej od najboljših.

Konec tedna se na Hrvaškem in Madžarskem začenja EP za ženske, znova brez Slovenije. Kdo so favoriti?

Hrvaška je favoritinja za enega prvih treh mest. Bila bi začudena, če Hrvaticam ne bi uspelo osvojiti kolajne, saj so že dolgo blizu, zdaj pa so verjetno tudi dozorele. V krog favoritinj uvrščam še Norveško, Madžarsko, Črno goro, Nemčijo in Francijo.