Naj za začetek na kratko obnovimo zgodbo. Kot je znano, je javno podjetje Marprom, ki v Mariboru skrbi za mestni avtobusni prevoz, od prejšnjega meseca tudi žičničar na Pohorju. Mestna občina Maribor je Marpromu neposredno, po načelih pogodbe »in-house«, podelila koncesijo za izvajanje žičničarske službe.
Potencialni partner že zaposluje
Sočasno so v javnost pričele curljati informacije, da bo glavni poslovni partner žičničarjev razvpiti mariborski podjetnik Niko Pauko. Njegovo novo podjetje Bnep je namreč že začelo zaposlovati ljudi za upravljanje žičniških naprav in za delo s teptalnimi stroji, poleg tega je menda pričel nabavljati mehanizacijo.
Majheniča smo vprašali, kakšno poslovno razmerje imajo z Bnepom. Nobenega, je odvrnil. »Upravljanje smučišč je Marprom oddal svojemu hčerinskemu podjetju Martura,« nam je pisno odgovoril. Včeraj pa je Majhenič za STA pojasnil, da je z Marturo najemno pogodbo za upravljaje smučišča sklenil stečajni upravitelj ŠČ Pohorje Drago Dubrovski, ki nam ga do zaključka redakcije ni uspelo priklicati.
V imenu Marture, kjer je prav tako odgovorna oseba, je Majhenič zatem mimo javnih naročil »iskal« ponudnike za urejanje smučišča. Javni razpis po njegovi oceni ni potreben, češ da Martura ni zavezana k javnemu naročanju, ker ne prejema javnih sredstev in deluje prosto na trgu.
Majhenič nam je posredoval vzorec ponudbe za »urejenost, obratovanje, reševanje in red na smučiščih Mariborskega Pohorja«. V tem dokumentu izrecno piše, da je Martura upravljalec smučišč na Mariborskem Pohorju in da hoče skleniti pogodbo o poslovnem sodelovanju z najboljšim ponudnikom. Majhenič je še pojasnil, da še nimajo izbranca, ker se s tremi morebitnimi ponudniki še pogajajo.
V teh namerah je sporno to, da Martura naroča mimo zakona o javnem naročanju, čeprav je Marprom (in posledično Martura) občinski posel dobil s pogodbo in-house. Vse zakonske omejitve pri takšnih poslih so odgovornim v mariborski občini in Marpromu dobro znane, saj je bilo s tem v zvezi mestnemu svetu predloženo pravno mnenje Vesne Kranjc z Inštituta za gospodarsko pravo Maribor.
Kranjčeva je podrobno razložila, kdaj je dopustna neposredna dodelitev koncesije in kaj to potegne za seboj. Iz mnenja jasno izhaja, da se v takšnih poslovnih razmerjih ni mogoče izogibati javnim naročilom. Majhenič pa se jim. »Ne dovolim, da boste mene in podjetje, ki ga vodim, enačili s kriminalci,« se je včeraj jezil Majhenič.
V prihodnje bo treba raziskati ključni vprašanji, na kateri Majhenič za zdaj noče odgovoriti. To sta, na podlagi kakšnega poslovnega odnosa Martura upravlja smučišča in iz katerega vira bo Martura dobila denar za plačilo storitev upravljanja smučišč? Seveda bi bilo edino logično, če bi vpleteni za upravljanje smučišč namenili del zaslužka od prodanih vozovnic in denar, ki ga bo Marprom prejel od občine na podlagi koncesijske pogodbe. Kako bodo ta denar spravili na račun hčerinske firme, ne da bi pri tem kršili zakonodajo, pa je ta čas še nemogoče razvozlati.