Tudi v Cerkljah se zavedajo, da bo od pobude župana Franca Čebulja do morebitnega nakupa smučišča minilo še precej časa, a nobenega dvoma ni o resnih namenih in tudi že storjenih korakih do lastništva enega največjih smučišč pri nas. »Občinski svet se je sestal na seji, ki je bila zaprta za javnost. Na njej sem dobil soglasno podporo za oddajo ponudbe za nakup in seveda za druge korake, ki so za to potrebni. Javnosti žal ne morem pojasniti vsebine ponudbe, niti pogojev oziroma morebitne finančne zgradbe takega projekta. Nesporno pa je občina kot ponudnik sposobna zadevo pripeljati do konca. In če nam bo s ponudbo uspelo, nas čakajo običajni ukrepi, seveda tudi skrben pregled podjetja,« je dejal Čebulj.

Najprej skrbni pregled

Občina Cerklje je torej pripravljena kupiti celoten delež RTC Krvavec in ne morda samo kontrolnega (četrtina in delnica), kakršno je bilo prvotno izhodišče. Toda tak nakup terja ob pripravljenosti tudi potrebna sredstva: »Predvsem želimo tudi vedeti vse o RTC Krvavec, da bi se lahko za morebiten nakup dokončno odločili na podlagi dejstev in številk,« trdi župan Cerkelj. Ob tem pa si v Cerkljah prizadevajo, da bi ob morebitnem nakupu vzpostavili stik s tistimi, ki jim lahko zagotovijo obiskovalce iz tujine, obenem pa bi tudi pod Krvavcem v širši regiji skušali privabiti ponudnike turističnih storitev, zlasti prenočitev: »Občina bi v primeru lastništva Krvavca seveda morala zagotoviti ustrezno dobre poslovne rezultate in tudi usmerjati razvoj. Zavedamo se, da smo za to sami odločno premajhni in prav v poslovnih povezavah vidimo razmah turizma na Krvavcu in pod njim,« pravi Čebulj, ki pa pred dokončno odločitvijo zagovarja umirjen in trezen pristop brez sleherne evforije. »Razvoj občine smo zastavili na tak način, da smo ogromno naredili s pametnim gospodarjenjem,« je prepričan župan občine, ki bo do polovice prihodnjega leta zaključila naložbo v dom upokojencev za 150 oskrbovancev, za katerega so dobili 5,7 milijona evrov evropskega denarja.

Tri milijone prihodkov

Prihodki Krvavca se v zadnjih letih (seveda odvisno od zime) gibljejo med 2,9 in 3,5 milijona evrov, podjetje tekoče posluje s pozitivno ničlo, ima pa 410.000 evrov dobička iz preteklih let. Lanska smučarska sezona je bila sicer najslabša v zadnjih desetih letih, saj so našteli le 148.000 smučarjev. V prejšnjih letih se je ta številka gibala med 150.000 in 175.000, zadnji zares uspešni sezoni pa sta bili pred šestimi in sedmimi leti, ko so našteli 195.000 oziroma kar 225.000 smučarjev v sezoni 2007/2008. Unior je postal lastnik Krvavca sicer leta 2004, ko ga je kupil od SKB banke, ki je v lastništvo vstopila zaradi neplačanega posojila pri gradnji gondole. V teh letih so po ocenah direktorja Krvavca Srečka Retuznika v smučišče vložili 12 milijonov evrov. »Vstop lokalne skupnosti v lastništvo je pozitiven, če bo občina zagotovila vlaganja širšega gospodarstva, ki ima korist od smučišča, v nadaljnji razvoj. Krvavec predvsem rabi več postelj, na dnevne smučarje se namreč ne moremo več zanašati,« je ocenil Retuznik. Aktualna je ideja o gradnji sedežnice in zasneževalnega sistema na Jezercih, a brez vzporedne gradnje namestitvenih kapacitet sama sedežnica nima smisla. »To je prihodnost, saj bi smučišče postalo dostopno z avtom, lahko bi poskrbeli za nočno smuko,« je razložil Retuznik. Čeprav vlada mnenje, da slovenska smučišča zadnja leta ne (z)morejo novih vlaganj v žičnice, pa so pomembne tudi druge naložbe. Na Krvavcu so, recimo, letos kupili nov teptalni stroj za pol milijona evrov.

Če bi ideja o vstopu občine v lastništvo uspela, to sicer ne bi bil edini tak primer v Sloveniji. Stari vrh je v večinski lasti občin Gorenja vas - Poljane in Škofja Loka. Več občin je tudi solastnic smučišča Golte, kjer je večinski lastnik Premogovnik Velenje. Že nekaj časa se govori tudi o tem, da bi v lastništvo žičnic stopila občina Kranjska Gora in njeno lokalno gospodarstvo. V Italiji je znan primer družbe Promotour (Nevejsko sedlo, Višarje, Forni di Sopra), ki je v lasti dežel Furlanije - Julijske Krajine, v Dolomitih so žičniška podjetja v zasebni lasti, podobno tudi v Avstriji, kjer pa lokalno gospodarstvo namenja denar za sofinanciranje žičniških naprav. »Lokalna skupnost in smučišča morajo stopiti skupaj, to je edina prava pot. Za kakšen sistem se bodo dogovorili, je še vprašanje, bistveno pa je, da bo namenjen vlaganju v razvoj,« je ocenil sekretar združenja slovenskih žičničarjev Danilo Brecelj.