Vedno znova se investitorji ustavimo pri ceni in računamo bolj kot ne približno, na kvadratni meter strešnika ter se, ko dobimo predračun ali pozneje račun, navadno zgrozimo. Tokrat smo pripravili nekaj osnovnih napotkov za izračun pričakovane cene, saj zasebni investitorji največkrat najprej sami preverimo cene in se šele nato lotimo iskanja izvajalcev in izbire kritine.
Površina strehe
Najprej se posvetimo površini strehe, potem pa elementom, ki jo sestavljajo. Znanec je nekoč z metrom plezal po svoji stari strehi in meril, vmes zdrobil pol strehe, na koncu pa ugotovil, da so njegovi računi na pol napačni. Naj vam zato predstavimo dokaj preprost način izračuna površine strehe, in sicer za enostavno dvokapnico. Če imate na strehi čope in frčade ter sta straha oziroma hiša drugačnih oblik, je izračun seveda bolj zapleten, a si vseeno lahko pomagate s to formulo, izračunate posamezne površine in jih seštejete.
Najprej izmerite tloris objekta in potem na vsaki strani dodajte širino kapa, ki je nekje od 80 centimetrov naprej. Izračunajte površino tlorisa in ga pomnožite s faktorjem, ki ustreza predvidenemu naklonu strehe. Ti faktorji so: 10° - 1,02; 15° - 1,04; 20° - 1,06; 25° - 1,1; 30° - 1,15; 35° - 1,22; 40° - 1,31; 45° - 1,41; 50° - 1,56; 55° - 1,75.
Dolžina čela
Izračun dolžine kapa in slemena ni problematičen in je enak dolžini tlorisa z upoštevanim nadkapom, zaplete pa se pri izračunu čela in dolžine špirovcev. Tudi ta izračun je povsem enostaven, treba je le uporabiti izračun dolžine stranic trikotnika. Tako uporabite formulo cos(kota) > kateta/hipotenuza (kateta je spodnja dolžina, hipotenuza pa dolžina čela). Iz te formule potem dobite formulo hipotenuza > kateta/cos kota. Pozorni bodite na to, da je kateta v tem primeru polovica dolžine stranice tlorisa. Tako dobite tudi končne dolžine špirovcev.
Število strešnikov
Sedaj si oglejmo še elemente strehe, saj okvirne cene strehe ni moč izračunati, ne da bi upoštevali tudi te. Površino že imamo, vendar pa je ta količina bolj informativne narave. Za natančnejši izračun je treba upoštevati tudi dejanski izkoristek, tega pa dobimo tako, da izračunamo koliko vrst strešnikov imamo in koliko strešnikov je potrebnih za eno vrsto. Število vrst dobite tako, da upoštevate višino prekrivanja strešnika, enako pa dobite tudi število strešnikov v vrsti, če upoštevate dejansko širino prekrivanja. Upošteva se 90- do 95-odstoten izkoristek strešnikov oziroma 5 do 10 odstotkov strešnikov gre v odrez.
Pri nekaterih sistemih se strešniki zamikajo po vrstah za pol. V teh primerih skupno število vrst strešnikov delimo z dva. Podobno je tudi pri slemenjakih. Tudi ti se prekrivajo, zato moramo upoštevati dejansko prekrivno oziroma neto dolžino. Potem potrebujemo še začetno in zaključno kapo. Za pravilno izvedbo slemena in tudi zračnega mostu priporočamo, da pod slemenjakom uporabite aeroslemenski element, ki je lahko plastičen s krtačkami ali pa v obliki traku (npr. aeroslemenski element, slemenski trak in podobno), priporočamo pa izvedbo slemena z letvijo, da preprečite prehajanje toplega zraka na drugo stran. To je še posebno pomembno pri strehah v smeri vzhod–zahod. Potrebujete tudi sponke za slemenjake, ne pozabite pa tudi na sponke za pritrjevanje strešnikov, ki so nujne najmanj pri robovih in različnih prebojih. Včasih so se za to uporabljali žeblji, a jih odsvetujemo, ker se sčasoma les razsuši in žebelj dobesedno popusti.
Krajniki, odkap, preboj
Ne pozabite tudi na zračnike in čelne obrobe ter slemenjake oziroma zaščito pred zdrsom snega s strehe. Večina strešnikov ima leve in desne zaključne strešnike, ki jih priporočamo. Iz števila vrst strešnikov dobimo potrebno število krajnikov, ločiti pa je treba leve in desne. Prednost krajnikov je tudi, da zahtevajo bolj natančno izvedbo prekrivanja.
Ob vsem tem ne pozabite na odkap in kapne prezračevalne elemente. Za odvod vode s strehe v žleb nekateri sistemi strešnikov predvidevajo vgradnjo tako imenovanih odkapnih obrob (večina jeklenih in nekateri vlaknocementni strešniki), drugi imajo za to poseben strešnik, spet tretji pa to urejajo z načinom montaže. Da preprečimo dostop mrčesu in malim živalim, je treba vzdolžno pritrditi posebno perforirano mrežico iz PVC ali aluminija. Potrebujemo enako dolžino mrežice, kot je dolžina kapa.
Potem pa so tu še elementi za različne preboje strehe kot na primer za odduh kanalizacije in nap ter prezračevalnih jaškov, elementov za antene pa danes praktično ne uporabljamo več.
Večina strešnih sistemov ponuja tipski sanitarni zračnik. Tega se vgradi v posebni strešnik za odzračnik in priklopi ter zatesni s tesnilnim lepilom in tesnilno manšeto. Za zatesnitev strehe okoli dimnikov navadno izvajalec izdela obrobo iz pločevine, nekateri sistemi (npr. jekleni strešniki) pa uporabijo tipske obrobe (večnamenska pločevina ali zidna obroba).
