Vendar bo Marprom dejansko zgolj posrednik za pretakanje zaslužkov in proračunskega denarja v zasebne žepe. In sicer predvsem na račun Nika Pauka, razvpitega podjetnika iz Maribora, ki je s pomočjo orionovcev nekoč rešil svoje premoženje pred upniki, zaradi česar se je že znašel v kriminalistični preiskavi.
Vplivni občinski svetovalci so se v preteklih tednih sestali s Paukom, na enem izmed sestankov je bil prisoten tudi grobar Športnega centra Pohorje, bivši direktor Drago Rataj. Učinki teh dogovorov zlagoma curljajo v javnost: Marprom je za 15.000 evrov najel sistem kontrole smučarskih vozovnic. Posel so sklenili z družbo Turi v lasti Ratajevih sorodnikov.
Sporni posli »znotraj hiše«
Bogatejši posel čaka Pauka, ki je septembra odprl novo podjetje Bnep. Čeprav Marprom z njim ni sklenil še nobenega posla, je Bnep 25. novembra na zavodu za zaposlovanje objavil oglas za zaposlitev strojnika za žičniške naprave. Pauko je šel tudi v nabavo teptalnih strojev za urejanje smučišč in zaposlil bivšega vodjo pohorske teptalne službe.
Direktor Marproma Bernard Majhenič je s svojimi odgovori na Dnevnikova vprašanja pomagal osvetliti načrt, kako naklepajo v pohorski projekt vključiti Pauka. In sicer tako, da bi vsa naročila in oddajanje poslov izmaknili izpod nadzora določil zakona o javnem naročanju.
Majhenič je namreč upravljanje pohorskih smučišč prenesel na hčerinsko firmo Martura, kjer je tudi on direktor. V imenu Marture je zatem formalno »iskal« ponudnike. Brez javnega naročanja. Zakaj? »Martura ni zavezana k javnim razpisom,« se je izgovarjal Majhenič. »Zbiramo ponudbe, kandidati so trije, po zbranih ponudbah bomo izvedli še pogajanja.«
Seveda je nesmiselno ugibati, ali bo izbranec Bnep. Pauko bo skrbel za urejenost, obratovanje, reševanje in red na smučiščih. Smučišča bo moral zasneževati, odgovoren bo za polnjenje akumulacijskih jezer, razsvetljavo, varnost, prvo pomoč in vzdrževanje strojev. Kolikšen del kolača mu bo pripadal, Majhenič ne razkrije, češ da posel še ni sklenjen. Smo pa izvedeli, da je strošek smučarske sezone ocenjen na 1,27 milijona evrov. Posel, ki bi ga Martura oddala Bnepu, naj bi dosegal vrednot približno 700.000 evrov. V bodoče kaže raziskati, od kod bo turistična agencija Martura pridobila denar, da bo plačala Paukove račune.
Zakaj bo posel med Marturo in Bnepom sporen, morda celo nezakonit? Ko je občinski mestni svet 10. novembra neposredno in brez razpisa podelil koncesijo Marpromu, je občina predstavila pravno mnenje Vesne Kranjc z Inštituta za gospodarsko pravo Maribor. Krajnčeva je podrobno razložila, kdaj je dopustna neposredna dodelitev koncesije in kaj to potegne za seboj. Ocenila je, da lahko občina sklene pogodbo »in-house« z Marpromom, ker je to javno podjetje v 100-odstotni občinski lasti. Opozorila je, da mora Marprom pri vseh nakupih blaga, storitev in gradenj upoštevati določila zakona o javnem naročanju. To mora početi že ves čas, saj je javno podjetje.
Vendar je Majhenič očitno presodil, da lahko te omejitve zaobide, če del Marpromovih obveznosti prenese na hčerinsko podjetje. In se zato zdaj izgovarja, da Martura po sklepu ministrstva za finance ni zavezana k javnemu naročanju, saj ne prejema javnih sredstev in deluje prosto na trgu.
Tukaj se utegne direktor spotakniti ob protipravnost, ki bo bržkone utegnila pritegniti interes kriminalistov. Kar trdi Majhenič, namreč ne drži. Ko je upravljanje smučišč prenesel na Marturo, bi namreč moral prenesti tudi obvezo za poslovanje v skladu z zakonom o javnem naročanju. Ker tega ni storil, je naklepno ali iz malomarnosti ignoriral opozorila Krajnčeve.
Ponavljajo se nezakonitosti s trga Leona Štuklja
Kakšen zna biti epilog teh domačijskih poslov z blagoslovom župana Andreja Fištravca in njegove ekipe, je možno sklepati iz afere z obnovo trga Leona Štuklja (naključje: Pauko je vnuk legendarnega slovenskega olimpionika).
Na omenjenem trgu so občinarji eklatantno kršili zakon o javnem naročanju. Notranja revizija je ugotovila, da občina v več primerih ni upoštevala načela javnega naročanja, učinkovitosti in gospodarnosti. Sporna je bila predvsem pogodba »in-house« med občino in Mariborskim vodovodom, ki je večino poslov neposredno oddal podizvajalcu Nigradu. Kriminalisti so lani kazensko ovadili odgovorne osebe, tudi bivšega župana Franca Kanglerja, tožilstvo pa je že zahtevalo sodno preiskavo.
V primeru vzdrževanja smučišč je odgovornost Majheniča in njegovih nadrejenih še težja, saj se ne bodo mogli sprenevedati, da niso poznali zakonskih omejitev pri poslih »in-house«. Nazorno, obširno in razumljivo jim jih je nanizala Krajnčeva z Inštituta za gospodarsko pravo Maribor.
