Slovenija je dežela čudovitih presenečenj. Ne le da so presenečeni naključni ali namenski turisti, ki verjetno pričakujejo bog si ga vedi kaj, potem pa z nasmeškom na ustih odkrijejo, da je tukaj voda, elektrika, da deluje televizija in da imajo celo avtomobile. Ne, bolj štejejo tista domača presenečenja. Predvsem tistih, ki to odigrajo s pravo hollywoodsko lahkoto. Recimo politiki. »Uh, presenečen, nisem si mislil, da je bila moja diploma ponarejena. Uh, presenečen, čisto mi je ušlo iz glave, da so me že enkrat ujeli z roko v marmeladi.« Da, presenečenje na vsakem koraku. Nadaljujemo lahko pri gradbincih, ki so se vmes tako temeljito potopili, da je Titanik za njih mala malica. »Uh, presenečeni, pozabili smo še k razpisu dodati, da moramo za dokončanje ceste položiti asfalt.« In dajmo, nov aneks. Sicer za diamantni asfalt, tako drag je, a koga to sploh zanima. Presenečeni smo, ko se v tunelu usuje polovica stropa, ker, poglej, poglej, se tista obloga ne prime ne vem kakšne osnove. Strokovnjaki, da jim ni para.

Ali pa presenečeno ugotovijo, da je kar nekaj mostov v Sloveniji, ki ne bi več zdržali tovornega prometa. In jih, zaradi varnosti seveda, zaprejo in postavijo semaforje. Kdaj naj bi ti mostovi bili popravljeni, presenečeno ugotavljajo, da ne ve nihče. Najbolj veselo je, ko se jeseni na cestah ali v kakšni občini odpre novo gradbišče. Vodovod, kanalizacija, plinovod, verjetno napeljave za brezžično telefonijo? Ali za neposredno povezavo z Marsovci, koga to sploh zanima. In potem tisto gradbišče lepo čaka, ker, poglej poglej, je investitorje in izvajalce jeseni presenetil dež. V dežju pa ja ne morejo delati. In potem jih pozimi preseneti sneg ali nizke temperature, poleti žgoče sonce ali spet dež, kar se jim pač usuje z neba, vse je dobrodošlo. Ali ko recimo zapreš polovico avtoceste, nekaj začneš brkljati po voznem ali prehitevalnem pasu, potem pa te presenetijo dolge kolone preklinjajočih voznikov. Ups, presenečenje, nismo računali na toliko prometa. Da so pred tem zagnali ne vem koliko denarja v raziskave prometnih obremenitev, videonadzornih sistemov, sistemov za povezavo z Marsovci, to nikogar ne zanima. Pomembno je, da smo presenečeni.

In presenečeni smo mi, navadni smrtniki, davkoplačevalci, ko nas na vsakih volitvah za nos potegnejo tisti, ki so potem še bolj presenečeni. Ja, ni kaj, tako radi smo presenečeni. V tem se skriva srž obstoja slovenskega živelja. Tako radi imamo presenečenja, prav mazohistično jih ljubimo. In seveda, da ne bo pomote, tudi drago plačujemo. A to, spet, kakšno presenečenje, nikogar ne zanima. Če bi vsaj kje bil kakšen evro za svežo hladno steklenico piva. Da ne bo kakšnega presenečenja potem s prebavo. Na bruhanje in še kam nas sili že vsakdanje ubadanje s presenečenji.