Peritoenalna dializa je metoda nadomestnega zdravljenja ledvične odpovedi, ki so jo v Sloveniji začeli izvajati pred 30 leti, kmalu po tem, ko je bila prvič opisana v svetovni literaturi. In čeprav ima ta metoda v primerjavi s hemodializo določene prednosti, pa se z njo zdravijo le trije odstotki vseh dializnih bolnikov.
O zdravljenju morajo bolnike najprej izobraziti
Peritoenalna dializa poteka tako, da bolniku v trebušno votlino vstavijo kateter, skozi katerega vsak dan dovaja in odvaja posebno raztopino. Trebušno votlino in trebušne organe namreč obdaja tanka mrena oziroma peritoenalna membrana, ki deluje kot filter. V omenjeno raztopino se vežejo toksini, ki bi v primeru hemodializnega zdravljenja ostali v telesu vse do dialize, bolniki pa jo izločijo štiri ure po tem, ko si jo dovedejo v telo. Ta postopek izvajajo do petkrat na dan v domačem okolju in ne v bolnišnici, kot to poteka pri hemodializi.
Obstaja pa tudi avtomatizirana peritoenalna dializa, pri kateri aparat ponoči, ko bolnik spi, avtomatično izvede več menjav dializne raztopine. To bolnikom omogoča, da čez dan nimajo nobenega opravka z dializo, je pojasnil predsednik Slovenskega nefrološkega društva Damjan Kovač.
Bolniki s peritoenalno dializo dlje časa ohranijo preostalo ledvično delovanje kot pa bolniki na hemodializi, voda se jim ne nabira toliko v telesu, imajo boljšo urejenost krvnega pritiska, manjše omejitve pri dieti in pri uživanju tekočine, pa tudi večjo kakovost življenja zaradi zdravljenja v domačem okolju, je pojasnila Jelka Lindič s kliničnega oddelka za nefrologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, kjer so prvi v Sloveniji začeli izvajati to metodo.
A tudi pri peritoenalni dializi so možni zapleti, denimo vnetje izklopišča katetra, ki se lahko razširi, ter peritoenalna skleroza pri bolnikih, ki so že dolgo na dializi. Ti zapleti so redki. Bolniki se lahko s peritoenalno dializo zdravijo tudi deset let, odvisno od zapletov, je pa to metoda, s katero premostijo čas do presaditve ledvice.
V Sloveniji se danes s peritoenalno dializo zdravi okoli 2000 bolnikov, kar so trije odstotki vseh dializnih bolnikov, medtem ko se v drugih razvitih državah s to metodo zdravi povprečno 11 odstotkov dializnih bolnikov.
Največji dejavnik za tako nizek odstotek zdravljenja s to vrsto dialize pri nas je predvsem v lastni odločitvi bolnikov, saj jih je treba izobraziti za uporabo, pravi Kovač.
Po njegovih navedbah pa so kadrovske omejitve v UKC Ljubljana tako velike, da ne morejo zagotoviti ustreznega izobraževanja bolnikov, preden jih začnejo zdraviti s peritoenalno dializo. Tako želijo, da bi to izobraževanje postalo zakonsko določeno in priznano, saj bi se na ta način tudi več bolnikov odločilo za to metodo zdravljenja. Kot je dejal, je peritoenalna dializa tudi cenejša od hemodialize. Na daljši rok pa se najbolj izplača presaditev ledvice.
Končno odpoved ledvic lahko preložimo z zdravim načinom življenja
Trenutno tudi v treh regijah vpeljujejo pilotni program asistirane peritoenalne dialize. V okviru programa bo patronažna sestra pomagala tistim bolnikom, ki si ne bi zmogli sami menjavati vrečke z raztopinami. Gre predvsem za starejše bolnike. Po Kovačevih pričakovanjih bi lahko program po vsej državi uvedli prihodnje leto.
Število bolnikov s kronično ledvično boleznijo, ki lahko vodi v končno ledvično odpoved, po besedah Lindičeve narašča. Bolezen je predvsem posledica nezdravega načina življenja in bolezni, ki so s tem povezane, kot so sladkorna bolezen, visok krvni pritisk in srčno-žilna obolenja. Redkeje je bolezen posledica avtoimunskega odziva, zapor toka seča in vnetij žil. Kronično ledvično bolezen je težko prepoznati, saj poteka tiho, brez simptomov. Težave se kažejo šele pri napredovali bolezni, pravi Lindičeva.
Ključno za pravočasno odkrivanje kronične ledvične bolezni je izvajanje preiskave krvi in seča pri skupinah bolnikov, ki imajo tveganje za to bolezen. A Lindičeva opozarja, da se te bolezni ne da ustaviti, lahko pa se jo omili in upočasni napredovanje. Z zdravo prehrano in rednim gibanjem se lahko končno odpoved ledvic preloži za 20 let ali več, je dodala Lindičeva.sta, mh
