Kari (angleško curry) pa pomeni vsaj dvoje stvari. Lahko je mešanica začimb, ki v osnovi izvira iz Indije in jo sestavlja najmanj dvanajst, včasih tudi do šestintrideset sestavin. V njej najpogosteje najdemo zdrobljen čili, črni poper, nageljnove žbice, kuminTO NI KUMINA, PUSTI KUMIN!!!, kardamom, koriander, ingver, kurkumo, muškatni orešček, muškatni cvet, gorčico, piment in še marsikaj, z dodatnimi sestavinami pa nastane paleta različnih vrst karija, kot so zeleni, rumeni, rdeči… Mešanico dobro dopolnjujeta čebula in česen, z njim pa lahko začinimo tako mesne in ribje kot zelenjavne jedi in jedi iz stročnic. Tudi bolj ali manj goste jedi na žlico oziroma omake, začinjene s kakšno od različic omenjene začimbne mešanice, imenujemo kari. Gre za sicer precej preprosto, le zaradi nekaterih eksotičnih sestavin nekoliko zapleteno jed s koreninami na indijski podcelini, ki nas pogreje v hladnejših dneh. Še najlaže bi jo primerjali s precej bolj aromatično in nekoliko gostejšo različico našega golaža, ki najbolj tekne s kuhanim rižem ali nekvašenim kruhom naan, podobnim nekoliko debelejšim slanim palačinkam oziroma tortiljam. Kari je sicer star tamilski izraz in pomeni nič več kot omaka. Jedi s tem imenom je moč najti po vsem svetu in večinoma veljajo za zdrave, hitro pripravljene in poceni. Enako ime sicer nosi tudi ena od indijskih začimb, ki pa je kari, kakršnega poznamo na tem koncu sveta, sploh ne vsebuje. Zanimivo, da domovina sodobnega karija pravzaprav sploh ni Indija, temveč Velika Britanija, kamor so iz svoje takratne azijske kolonije, predvsem iz Bangladeša, že v 18. stoletju tovorili najrazličnejše aromatične začimbe, ki jih britanska kuhinja ni poznala.
Prepredena kraljevina
Na tovorih ladjah, ki so neprestano plule med Indijo in Britanijo, so bili kuharji pogosto prav iz Bangladeša in so pripravljali jedi, kakršne so najbolje znali in kakršnih so se kolonialisti navadili med bivanjem v Indiji. Marsikateri bangladeški kuhar je ostal v Angliji in odprl svojo restavracijo. Sprva so bile to majhne pristaniške okrepčevalnice, dandanes je z njihovimi restavracijami, tudi luksuznimi, prepredena vsa kraljevina, pogoste so po vsem zahodnem svetu. Razvoj je od takrat krenil po svoji poti, v veliki meri tudi zato, ker v Veliko Britanijo zaradi skromne hitrosti potovanja nekoč ni bilo mogoče dostaviti nekaterih svežih sestavin, ki bi se med potjo pokvarile, in so jih morali nadomestiti z lokalnimi približki. Popotnik iz Indije karija na britanski način bržkone sploh več ne prepozna kot enake jedi, ki je je navajen v domovini. Pri nas so tovrstne restavracije redkejše, a denimo v Ljubljani jih lahko naštejemo precej, kari namreč poleg indijskih strežejo tudi v tajskih restavracijah – seveda na nekoliko drugačen, a podoben način. Izvrsten kari, ki nastaja pod budnimi očmi največjih svetovnih mojstrov za to jed, združenih v klub profesionalnih britanskih kuharjev karija Curry Life, pa že nekaj dni strežejo v stari ljubljanski gostilni Figovec. Ker gre za razmeroma preprost način priprave jedi, si lahko kari po svojem okusu sami pripravimo doma, le nekaj manj običajnih sestavin si moramo priskrbeti. A to dandanes ni problem; če se v bolje založeni veleblagovnici pomudimo ob policah z eksotičnimi izdelki, zlahka najdemo vse, kar zahtevajo recepti, ki jih najdemo po različnih kuharskih knjigah in na spletu. Sezona cvetače je in morda ga poskusite z njo in drugimi povsod dostopnimi sestavinami pripraviti po precej enostavnem naslednjem receptu.
Zelenjavni kari
Potrebujemo: 1 jedilno žlico olivnega olja, 1 večjo čebulo, 2 sveža ostra čilija (po možnosti zelena) ali 2 čajni žlički zdrobljenega suhega, 1 jedilno žlico nastrganega svežega ingverja, 3 stroke česna, 3 čajne žličke začimbne mešanice za kari, 1 jedilno žlico rjavega sladkorja, 400 g paradižnika v koščkih, 400 g kuhane čičerke (lahko iz konzerve), 4 dl kokosovega mleka, 1 srednje veliko cvetačo, morsko sol, sveže zmlet poper.
Priprava: V večji ponvi na olju popražimo nasekljano čebulo. Dodamo nasekljan čili, ingver in nasekljan česen. Pražimo še približno eno minuto in pazimo, da se mešanica ne prismodi. Potem dodamo začimbno mešanico za kari in rjavi sladkor (po želji lahko dodamo še nekaj čilija v prahu) in ob neprestanem mešanju pražimo še eno minuto. Dodamo paradižnik, čičerko in kokosovo mleko, dobro premešamo, potem pa dodamo še cvetačo (očiščeno in razlomljeno v manjše cvetove). Na zmernem ognju kuhamo približno deset minut, da je cvetača kuhana, a še vedno čvrsta. Če omaka postaja pregosta, dodamo malo vode. Po okusu solimo in popramo ter še vroče postrežemo s kuhanim rižem ali nekvašenim kruhom (najboljši trgovinski približek so tortilje za mehiške jedi).
